TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega B.M. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati povprečnino 150.000,00 SIT.

V 8. členu ZKP predvidena pravica udeleženca v kazenskem postopku, da uporablja svoj jezik, ni izrecno zgolj pravica do uporabe materinega jezika. Jezik udeleženca v postopku je lahko njegov materin jezik, jezik naroda ali uradni jezik države, ki ji pripada, lahko pa je tudi katerikoli drug jezik, ki ga razume in ki mu omogoča ustrezno sodelovanje v postopku.

Čeprav obsojenec ni bil obveščen, da je lahko navzoč pri zaslišanju prič na Slovaškem, pa je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi tudi s soglasjem obsojenca in njegovega zagovornika prebralo zapisnike o njihovem zaslišanju. V tem primeru je torej obsojencu bila zagotovljena možnost neposrednega zaslišanja in soočenja s pričami, ki pa se ji je odrekel s tem, da je pristal na branje zapisnikov o izpovedbah. Zato se v tem primeru vložnik zahteve ne more sklicevati na kršitev pravic obrambe oziroma trditi, da mu je bilo onemogočeno izvajanje dokazov v njegovo korist.

Obramba med postopkom ni imela možnosti soočiti se z eno od prič ter z izvedencem, na čigar izpovedbo oziroma mnenje se opira sodba. Glede na to, da zagovornik to kršitev prvič uveljavlja šele v zahtevi za varstvo zakonitosti, pa je dolžan izkazati vzročno zvezo med zatrjevano procesno kršitvijo ter zakonitostjo sodbe (2. odstavek 371. člena v zvezi s 1. točko 1. odstavka 340. člena ZKP).

Sodišče je ravnalo pravilno, ko je na podlagi določil 1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP prebralo zapisnika o zaslišanju priče ter izvedenca cestnoprometne stroke, ker je ugotovilo, da gre za tujca, ki prebivata v tujini in da sta bila na glavno obravnavo pravilno vabljena, izvedenec pa je svoj izostanek tudi opravičil.