TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Pravilo 313. člena ZOR je dispozitivno v tem pomenu, da se upnik in dolžnik lahko izrecno ali konkludentno dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja. Predpisano je zaradi varstva upnika, ki ima zato izključno upravičenje, da odloči, katere terjatve (glavnico, obresti ali stroške) bo pokril z dolžnikovim plačilom, če plačilo ne zadošča za poplačilo celotne obveznosti. V nasprotju z upnikom dolžnik glede vračunavanja obresti in stroškov nima možnosti izbire.

Po prvem odstavku 399. člena ZOR pogodbena obrestna mera med posamezniki ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled (če gre za valutne obveznosti, je odločilna obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge v ustrezni tuji valuti).