TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba pa se tako spremeni, da se ob ugoditvi pritožbi tožeče stranke, sodba sodišča prve stopnje glasi:

Tožena stranka B. G., odgovorni urednik A., je dolžan v prvi naslednji številki časopisa A. v rubriki pisma bralcev objaviti odgovor L. S. z naslednjo vsebino:

"Naj vas imajo do konca Neverjetno, če že ne kar ponižujoče za medij, je, da se pusti uporabljati kot sredstvo za obračunavanje z drugim občilom. Tako se niti ni čuditi nekorektnosti odgovornega urednika A., ki je dopustil objavo polemike S. J. z mojim člankom Surovi časi občine P., objavljenim v decembrski izdaji B. Objava je nepoštena najprej in predvsem do bralcev A., ker pač niso imeli možnosti prebrati mojega prispevka v B. Z objavo J. tako rekoč osebnega pisma B. in Krajevni skupnosti P. so bili bralci A. prikrajšani, saj takšna enostranska objava ne zadostuje novinarskemu temeljnemu načelu o vsestranski, celoviti, uravnoteženi in razumljivi informaciji. Že naslov (najbrž redakcijski) - Oprostite, stopil se vam, na žulj - je lahko zavajajoč, kajti iz samega J. pisanja je razbrati, da ga v dejanja zoper p. krajevno skupnost ni gnalo kakšno razumsko, še manj kakšno plemenito hotenje, ampak zgolj pritlehno maščevanje. Potemtakem postaja trditev, da naj bi J. komu stopil na žulj, če že ne zavajajoča, vsaj odprto vprašanje. Bolj verjetno je, da jo je hudo skupilo J. kurje oko, pa je zajavkal, pri čemer so mu A. ustrežljivo podstavile mikrofon. Vendar naj s svojimi erinijami opravi vsak sam pri sebi tudi J.! Raje bom prešla k njegovi trditvi, da naj bi bila v svojem članku Surovi čas občine P. zapisala "nerazumljivo neresnico, da naj bi (J., op. avtorice) večkrat javno kritiziral B. in bil zainteresiran za njegovo zadušitev". Da bi vsaj nekoliko prispevala k uravnoteženi obveščenosti bralcev A. ponavljam, kar sem v resnici napisala v B.: "Domnevne nepravilnosti je občinskemu nadzornemu odboru prijavil S. J., ki je, razen iz političnih razlogov, tudi osebno še kako zainteresiran za zadušitev P., saj je večkrat javno kritiziral njegovo početje in nehanje - J., da ne bo nesporazumov - (denimo v zvezi s potrošniško osrednjo plažo. garažno hišo na A., kolizijo interesov, v kateri se nahaja v hkratni funkciji člana občinskega sveta ter člana upravnega organa javnega podjetja O. ...)"

Pa še nekaj besed o strokovnih službah. Za strokovno službo v p. javnem podjetju O. J. ponosno pravi, da je kadrovsko močna in da skrbi za zakonitost poslovanja njegovega podjetja. Pohvalno. Kaj pa bi porekel, a ko ga njegova služba ne bi opozorila, da karkoli v podjetju ni skladno z zakonom? Kar se je zgodilo Krajevni skupnosti P., ki pa je na svojo "strokovno" službo - ta je hkrati tudi občinska - po Statutu Občine P. celo obsojena in je zato nikakor ne more zamenjati? Najbrž bi podvomil v njeno strokovnost ali v njeno nepristranskost, ali bi jo pri priči - upravičeno - odpustil. Celo več, ta ista "strokovna" služba krajevne skupnosti je, namesto da bi odgovorno opravljala svojo dolžnost, ravnala ne le nestrokovno, ampak tudi skrajno neetično - ovajala je svojo stranko. Pri etiki pa se vse začne in neha!

L. S."

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje v znesku 405,59 EUR, pred sodiščem druge stopnje v znesku 274,15 EUR in revizijske stroške v znesku 274,15 EUR, vse v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Pravica do odgovora je namreč sestavni del dialoga, ki ga je treba omogočiti tistemu, o katerem je bila načeta določena tematika ob pogoju iz 26. člena ZMed. Objava odgovora ob izostanku odklonilnih razlogov je zato sestavni del medijske svobode.