TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Zahteva za odkup stanovanja mora biti določna, to je vsebovati mora navedbo predmeta nakupa (ki se lahko nanaša le na stanovanje, na katerem je imel privatizicijski upravičenec stanovanjsko pravico) in izbiro pogojev plačila kupnine (iz drugega in tretjega odstavka 117. člena oziroma 119. in naslednjih členov SZ). Le taka zahteva omogoča lastniku stanovanja, da v predpisanem 30 dnevnem roku po vloženi zahtevi oblikuje ponudbo za sklenitev prodajne pogodbe, ki je sklenjena s trenutkom, ko privatizacijski upravičenec ponudbo sprejme. Pri tem je še pomembno, da pravno predstavlja stanovanje nedeljiv materialnopravni pojem (po definiciji 2. člena SZ so sestavni del stanovanja tudi pomožni prostori) ter je zato stanovanje praviloma v pravnem prometu kot celota. To pa pomeni dalje, da kadar so pomožni prostori sestavina določenega stanovanja, ne morejo biti proti volji prizadetih v pravnem prometu samostojno, tako kot tudi ne stanovanjski prostori iz prvega odstavka 2. člena SZ brez pomožnih prostorov, kadar jih imajo.

Pravna ureditev sklepanja prodajnih pogodb za stanovanja po privatizacijskih določbah SZ pomeni specialno ureditev, ki jo je treba upoštevati v primeru kršitve kontrahirne dolžnosti lastnika stanovanja. Utemeljenosti tožbenega zahtevka za povrnitev plačane (neprofitne) najemnine zato, glede na ugotovljeno dejansko podlago odločanja, niti ni mogoče obravnavati po določbah ZOR (ne po 183. ne po 210. in naslednjih členih).

Ker je toženka odklonila prodajo stanovanja zato, ker je tožnik terjal odkup stanovanja skupaj z garažo, je pravilen sklep, da toženkina odklonitev prodaje ni bila protipravna in da zato ne more odgovarjati za sporno škodo, ki naj bi nastala tožniku v posledici odklonitve zahtevane prodaje.