TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi, pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 10. 1. 2012, opr. št. I K 13475/2010, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 8. 8. 2012, opr. št. II Kp 13475/2010, se v delu, ki se nanaša na kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 na škodo oškodovanca S. P. starejšega, spremeni tako, da se obsojeni A. J. na podlagi 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je ogrozil varnost S. P. starejšega z grdim ravnanjem, s tem, da je:

dne 28. 9. 2009 okoli 16.30 ure na naslovu v H. pri prepiru z obema rokama porival S. P. starejšega rekoč, da naj s sinom S. P. mlajšim izgineta iz njegovega dvorišča,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 na škodo oškodovanca S. P. starejšega.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki oškodovanca S. P. starejšega, potrebni izdatki ter nagrada pooblaščenke oškodovanca S. P. starejšega, potrebni izdatki obsojenega ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

II. Razveljavi se določba o enotni kazni.

III. V ostalem se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Določba 445. člena ZKP ne omejuje strank, da ne bi smele tudi v skrajšanem postopku predlagati, da se jih obvesti o pritožbeni seji, vendar pritožbeno sodišče tega ni dolžno storiti, če glede na stanje stvari presodi, da njihova navzočnost ne bo pripomogla k razjasnitvi stvari.

Presoja ustreznosti izrečene kazenske sankcije ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.