IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se njen izrek glasi:
„I. Toženec je dolžan v roku 15 dni tožeči stranki plačati 1.493,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo:
- od zneska 88,15 EUR od dne 21. 9. 2015 do plačila,
- od zneska 88,15 EUR od dne 21. 10. 2015 do plačila,
- od zneska 88,15 EUR od dne 21. 11. 2015 do plačila,
- od zneska 88,15 EUR od dne 21. 12. 2015 do plačila,
- od zneska 88,15 EUR od dne 21. 1. 2016 do plačila,
- od zneska 88,15 EUR od dne 21. 2. 2016 do plačila,
- od zneska 88,15 EUR od dne 21. 3. 2016 do plačila,
- od zneska 88,15 EUR od dne 21. 4. 2016 do plačila,
- od zneska 88,15 EUR od dne 21. 5. 2016 do plačila,
- od zneska 88,15 EUR od dne 21. 6. 2016 do plačila,
- od zneska 88,15 EUR od dne 21. 7. 2016 do plačila,
- od zneska 88,15 EUR od dne 21. 8. 2016 do plačila,
- od zneska 218,07 EUR od dne 21. 5. 2017 do plačila in
- od zneska 218,07 EUR od dne 21. 6. 2017 do plačila.
II. Ugotovi se, da ne obstoji terjatev toženca do tožeče stranke v višini 787 EUR.
III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni tožencu povrniti 1.111,18 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.“
II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni tožencu povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 398,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.
JEDRO
Toženec je svojo dobrovernost glede upravičenja do neprofitne najemnine od smrti najemnice (bivše imetnice stanovanjske pravice) utemeljeval s prepričanjem, da je kot univerzalni naslednik po samem zakonu vstopil v njen pravni položaj. Njegova zmota je odraz nepoznavanja prava, ki pa ne more biti opravičljiva.
Pogodbeni stranki sta se v najemni pogodbi dogovorili, da najemnica ne sme spreminjati stanovanjskih prostorov ter vgrajene opreme in naprav v stanovanju brez predhodnega pisnega soglasja tožeče stranke. Ker takšnega soglasja ni imela, saj tožeče stranke o nameravanih delih sploh ni obvestila, toženec na tej pravni podlagi ne more zahtevati povrnitve večvrednosti stanovanja. Ob odsotnosti soglasja tožeče stranke in odločbe stanovanjske inšpekcije bi bil upravičen do povrnitve stroškov izvedenih del le, če bi bilo popravilo neodložljivo, da se zavarujejo življenje in zdravje stanovalcev, ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo (druga alineja 100. člena SZ-1).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.