TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Po osmem odstavku 20.b člena ZVrt lahko starši sprožijo upravni spor zoper odločitev sveta vrtca. Sodno varstvo v upravnem sporu in akt, ki se lahko izpodbija s tožbo, torej izrecno določa posebni zakon (ZVrt). Zato toženka ne more uspešno ugovarjati, da tožba ni vložena pravilno, oziroma da akt, ki se izpodbija, ni predmet upravnega spora po ZUS-1.

Po določbah ZVrt šele svet zavoda odloči z odločbo in je torej postopek pred tem, vključno z odločanjem komisije in vročanjem obvestil, šteti za (enoten) ugotovitveni postopek, ki šele pripelje do odločitve v stvari in s tem do izdaje odločbe. Ugovor zoper odločitev komisije torej nima narave pritožbe, zato tudi ni zakonske ovire za to, da se v ugovoru navajajo nova dejstva in dokazi, in s tem za dopolnjevanje oziroma spreminjanje v vlogi navedenih podatkov. Po določbah ZUP je namreč za odločitev relevantno pravno in dejansko stanje, kakršno obstaja ob izdaji odločbe. Pravilno in skladno z vrsto oziroma naravo postopka (javni poziv oziroma javni razpis) je tudi stališče, po katerem se lahko v ugovoru uveljavljajo le tista (nova) dejstva, ki so nastala do poteka roka za vpis otroka v vrtec, saj je le na ta način vsem udeležencem poziva zagotovljen enak položaj v postopku. Glede na povedano je torej tožnica lahko uveljavljala enostarševsko družino šele v ugovoru zoper obvestilo. Toženka pa jo je utemeljeno pozvala, da ta ugovor dopolni z dokazilom o tem, da je bil pred potekom roka za vpis otrok v vrtec začet oziroma da je še pred tem datumom pred pristojnim sodiščem tekel postopek za odločitev o varstvu in vzgoji otroka.