TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Ker je skladnost prospekta z določbami prvega, drugega in tretjega odstavka 53. člena ZTFI pogoj za njegovo potrditev, toženka pri presoji pravilnosti in popolnosti informacij, vsebovanih v prospektu, ni vezana na dokazne predloge stranke, temveč izvede vse tiste dokaze, ki so potrebni za ugotovitev resničnega dejanskega stanja.

Sodišče ne more slediti tožbenemu stališču, da (nesporno notranje neskladen) prospekt omogoča jasen in nedvoumen zaključek, da se družba ukvarja z nalaganjem sredstev v poslovne deleže družb, ki so nosilke inovativnih projektov. Stališče tožnice, da bi jo toženka v tem delu morala ponovno pozvati k popravi ali dopolnitvi prospekta, je brez podlage v določbah ZTFI.

Zahteva po razkritju preteklih transakcij tožnice z določenimi osebami je utemeljena v (nesporni) ugotovitvi, da so bile navedene osebe v času, ko so se transakcije sklepale in izvrševale, povezane osebe in zato ni varovala, ki bi zagotavljalo, da so bili posli sklenjeni in realizirani pod tržnimi pogoji, gre pa za posle, ki (ne)posredno vplivajo tudi na pravice, obveznosti in premoženjsko stanje izdajatelja. Tovrstni podatki morajo biti v prospektu razkriti. Z vidika varstva vlagateljev je to še posebej utemeljeno, saj na podlagi pobota medsebojne obveznosti navedenih oseb prenehajo brez kakršnegakoli denarnega toka, medtem ko bi delnice nepovezane osebe vplačale z denarjem. Tožnica bi v tem okviru morala pojasniti tudi posle, katerih predmet so bile delnice v letu 2011 in v letu 2012. Za osebe, ki kupujejo iste delnice, je namreč za oceno sprejemljivosti ponujene cene bistvena tudi cena, po kateri so z istimi delnicami trgovale druge osebe. ZTFI toženki omogoča, da od ponudnika zahteva, da v prospekt vključi dodatne informacije, če je to potrebno zaradi varovanja interesa vlagateljev.

Toženka z zahtevo za razkritje finančnih podatkov tožnice ni presegla svojih pristojnosti. Razlogi za zahtevano razkritje računovodskih izkazov tožnice kot družbenika, ki prodaja, so utemeljeni v določbah 53. člena ZTFI in (nespornem) dejstvu, da je glede na pogodbe o razvoju projekta tožnica zavezanka za financiranje posameznih projektov ter da se denar od kupnine vlagateljev nahaja pri njej. Ali je tožnica projekte zmožna financirati in ali se sredstva vlagateljev pri njej resnično nahajajo, kar je bistveno za presojo razvojnih možnosti izdajatelja, pa je mogoče preveriti le z zahtevanimi razkritji.