TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo št. 62233-1/2013/2 z dne 2. 4. 2013 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Avtentična razlaga prvega in drugega odstavka 39. člena ZVKD-1 določa, da so pogoji za upravičenost do nadomestila izpolnjeni v tistih primerih, ko se je stvar že pred razglasitvijo za kulturni spomenik uporabljala za gospodarsko dejavnost in se gospodarsko izkoriščala tako, da je lastnik pred omejitvami iz varstvenega režima z izkoriščanjem stvari pridobival dohodek ali imel zagotovljen dohodek na podlagi predpisov, ki urejajo dejavnost ali rabo take stvari, ali kadar varstveni režim določa drugačno gospodarsko dejavnost ali rabo od tiste pred razglasitvijo.

Ker sodišče ne more potrditi ugotovitve tožene stranke, da so bile predmetne parcele pred letom 2008 kmetijska oziroma gozdna zemljišča, je moralo izpodbijano odločbo odpraviti. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka svojo ugotovitev preveriti glede na tedaj veljavne predpise in sprejete akte. Šele če bo po preveritvi statusa predmetnih parcel prišla do istega zaključka, da na zemljiščih gradnja že pred letom 2008 ni bila dopustna, ali če tudi z vidika tedanjega varstvenega režima ne bi bil dopusten takšen gradbeni poseg, kot ga je načrtovala tožnica, bo imela podlago za zavrnitev zahtevka za plačilo nadomestila po temelju (sedmi odstavek 39. člena ZVKD-1), kot je odločila z izpodbijano odločbo.