TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob delni ugoditvi in ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega A.A. se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

‒ v odločbi o krivdi pod točko I in II izreka sodbe tako, da se zoper obdolženega po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku zavrne obtožba,

a) da je s svojim podpisom potrdil poslovno knjigo z lažnimi podatki, poslovno knjigo pa je moral voditi po zakonu in je bila pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami ter za odločitev v zvezi z gospodarsko in finančno dejavnostjo na ta način, da je v času od 1. 1. 2010 do 30. 6. 2013 v M. kot direktor in predsednik uprave družbe X. d.d.:

1. za poslovno leto 2009 s svojim podpisom potrdil letno poročilo z bilanco stanja in izkazom poslovnega izida družbe X. d.d., v katerem so bile lažno evidentirane vrednosti zalog proizvodov, polizdelkov in materiala v skupni vrednosti najmanj 110.692,12 EUR, katerim pa je rok uporabe potekel, zato njihova vrednost ni bila nadomestljiva in bi jo kot direktor družbe v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi SRS 4.19 moral odpisati, kar je tudi vedel, s tem pa dosegel, da je družba v letnem poročilu za poslovno leto 2009 prikazovala višji poslovni izid od dejansko doseženega, ki je znašal 315.772,88 EUR in je tako s svojim podpisom potrdil letno poročilo z bilanco stanja in izkazom poslovnega izida družbe X. d.d. za poslovno leto 2009 z lažno vsebino,

2. za poslovno leto 2010 s svojim podpisom potrdil letno poročilo z bilanco stanja in izkazom poslovnega izida družbe X. d.d.,

- v katerem so bile lažno evidentirane vrednosti zalog proizvodov, polizdelkov in materiala v skupni vrednosti najmanj 301.453,60 EUR, katerim pa je rok uporabe potekel, zato njihova vrednost ni bila nadomestljiva in bi jo kot predsednik uprave družbe v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi SRS 4.19 moral odpisati, kar je tudi vedel, s tem pa dosegel, da je družba v letnem poročilu za poslovno leto 2010 prikazovala višji poslovni izid od dejansko doseženega, ki je znašal 66.851,00 EUR,

- v katerem so bile v bilanci stanja v nasprotju s Slovenskimi računovodskimi standardi SRS 2.28 in brez pritegnitve neodvisnega in pooblaščenega cenilca prevrednotene vrednosti licenc za izdelek B za znesek ocenitve 3,218.501,45 EUR, s čemer so bila povečana sredstva na aktivi bilance stanja in za isti znesek bile povečane vrednosti kapitala družbe,

in je tako s svojim podpisom potrdil letno poročilo z bilanco stanja in izkazom poslovnega izida družbe X. d.d. za poslovno leto 2010 z lažno vsebino,

šlo pa je za poslovno knjigo, ki jo je moral voditi na podlagi določb 54. člena Zakona o gospodarskih družbah in je pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami v zvezi z gospodarsko in finančno dejavnostjo;

b) za drugega pridobil posojilo za opravljanje gospodarske dejavnosti, čeprav ni izpolnjeval zahtevanih pogojev s tem, da je posojilodajalcu predložil neresnične podatke o premoženjskem stanju, bilancah in dobičku na ta način, da je kot direktor in predsednik uprave družbe X. d.d.:

dne 10. 1. 2012 v M. s sklenitvijo kreditne pogodbe št. 10651/11-382 z Banko Y d.d. za družbo X. d.d. pridobil kratkoročni kredit v višini 200.000,00 EUR, ob tem pa je vedel, da družba X. d.d. ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za pridobitev kredita, saj je banki predhodno predložil podatke o bilanci stanja in izkazu poslovnega izida za leto 2009, 2010 in del leta 2011,

- v katerih so bile lažno evidentirane vrednosti zalog, proizvodov, polizdelkov in materiala in sicer za leto 2009 v skupni vrednosti najmanj 110.692,12 EUR in za leto 2010 ter del leta 2011 v skupni vrednosti najmanj 301,453,60 EUR, katerim pa je rok uporabe potekel in bi morale biti odpisane in s tem banki prikazoval višji dobiček od dejansko doseženega,

- v katerih je bilo za leto 2010 neutemeljeno brez pritegnitve neodvisnega in pooblaščenega cenilca knjiženo prevrednotenje vrednosti licenc za izdelek B za znesek 3,218.501,45 EUR, s čemer je bila neutemeljeno povečana vrednost kapitala družbe,

pri čemer pa banka, če bi vedela, da podatki o bilancah in dobičku niso resnični, kredita družbi ne bi odobrila;

s čemer bi naj storil kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena in kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po prvem odstavku 230. člena Kazenskega zakonika;

‒ v odločbi o kazenski sankciji tako, da se mu za kaznivo dejanje pod točko I izreka sodbe sodišče prve stopnje po prvem odstavku 235. člena Kazenskega zakonika določi kazen 4 mesece zapora in za kaznivo dejanje pod točko II izreka sodbe sodišča prve stopnje po prvem odstavku 230. člena ter drugem odstavku 45. člena Kazenskega zakonika določi kazen 5 mesecev zapora in stranska kazen 60 dnevnih zneskov, to je 4.000,00 EUR, na kar se mu po 3. točki drugega odstavka 53. člena Kazenskega zakonika izreče enotna kazen 7 mesecev zapora ter stranska kazen 60 dnevnih zneskov, to je 4.000,00 EUR, ki se izvrši in jo je obdolženec dolžan plačati v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe. Če se ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka dva začeta dnevna zneska denarne kazni določilo en dan zapora;

‒ v odločbi o stroških kazenskega postopka pa tako, da mora obdolženi po tarifni številki 7112 ter 7119 Zakona o sodnih taksah plačati sodno takso v višini 180,00 EUR in v višini 35,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba zagovornika obdolženega A.A.. zavrne kot neutemeljena ter v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Ker ravnanja po opisu niso povzročila ene ali skupne prepovedane posledice in ker iz opisa ni razvidno, da bi obdolženi povzročeno protipravno stanje med navedenimi datumi izvršitev kakorkoli vzdrževal (gl. Korošec D. v Bavcon L. in Šelih A., Kazensko pravo, splošni del, Uradni list, Ljubljana 2014, str. 198) se je sodišče druge stopnje strinjalo s pritožnikom, ko je v delu pritožbene obrazložitve zatrjeval, da obdolženčevih ravnanj ni mogoče opredeliti kot tako imenovanega trajajočega kaznivega dejanja ali vsaj ne na način, da pravila o nedovoljenosti kazenskega pregona za posamezna izvršitvena ravnanja po določenem času ne bi bila upoštevana.

Okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja (olajševalne in obtoževalne okoliščine) so določene in primeroma naštete v drugem odstavku 49. člena KZ-1. Praviloma so odvisne od teže kaznivega dejanja in storilčeve krivde. Procesno ravnanje državnega tožilca, odnos do okolja do storilca kaznivega dejanja ter časovna odmaknjenost od dejanj, z njihovo težo in obdolženčevo krivdo niso povezane.