2974. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), prve alinee 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) v povezavi 58. do 63. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 18/84, 33/89 in 24/92) ter 6. in 15. člena statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 39/99, 46/01 in 81/02) je Občinski svet občine Podlehnik na 8. redni seji dne 17. 5. 2004 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Ta odlok določa območja na katerih se v Občini Podlehnik plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno oziroma delno oprostitev plačila nadomestila.
Za uporabo stavbnega zemljišča se v Občini Podlehnik plačuje nadomestilo.
Vsa sredstva zbrana iz naslova plačila nadomestila so prihodek proračuna Občine Podlehnik.
Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo:
1.
območje: Podlehnik, Stanošina, Zakl, Kozminci, Dežno od št. 1–7 (Stojan Kojc), Gorca od št. 1-13a (Ivan Hren), območje MMP Gruškovje,
2.
območje: obsega vsa območja ostalih naselij in delov naselij v Občini Podlehnik, ki niso določena v 1. točki tega člena.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske površine stanovanj in počitniških objektov oziroma poslovne površine stavb in spremljevalnih objektov ter od vseh zapuščenih objektov.
Stanovanjska površina stanovanja ali počitniškega objekta je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, kakor tudi pokrita in nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti in podobno.
Nadomestilo se plačuje od površine zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namena uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:
-
na stavbna zemljišča za stanovanjske namene uporabe (objekti ali deli objektov za stalno stanovanje),
-
na stavbna zemljišča za poslovno dejavnost (objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno in proizvodno dejavnost),
-
na stavbna zemljišča za počitniški namen uporabe (objekti za počitniško uporabo – vikendi),
-
na stavbna zemljišča opuščenih in dotrajanih stanovanjskih ter gospodarskih objektov,
Za določitev števila točk se upoštevajo naslednja merila:
1.
opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,
2.
namen uporabe stavbnega zemljišča,
3.
namenska uporaba stavbnega zemljišč,
4.
izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih,
5.
zapuščenost in dotrajanost objekta in stavbnega zemljišča,
6.
smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
7.
motnje pri uporabi stavbnega zemljišča,
8.
občasna uporaba javnih površin,
9.
druga stavbna zemljišče.
Opremljenost stavbnega zemljišča
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Opis opremljenosti Število točk
----------------------------------------------------
a) ceste (v makadamski izvedbi) 5
b) ceste (v asfaltni izvedbi) 10
b) vodovod 5
c) električno omrežje 5
d) telefon 5
e) javna razsvetljava 5
f) javna kanalizacija 10
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod, elektriko, telefon in kanalizacijo, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča do vključno 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.