TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep:

- v II. točki izreka delno spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in se dolžniku naloži, da v roku 15 dni od prejema tega sklepa odstrani kamniti podporni zid višine 1 m in širine 1,2 m na meji med parcelama 1 in 2, obe katastrska občina X, in na tem mestu naredi zemeljsko klančino širine 2 m, kot je bila pred motilnim posegom, ki bo upniku omogočala, da bo lahko dostopal s kmetijsko mehanizacijo na parcelo 2 k.o. X in od tam na parcele 3, 4, 5 in 6, vse k.o. X, ter se sklep o izvršbi v delu, kolikor je upnik zahteval takojšnjo izvršbo brez naložitvenega dela, razveljavi in predlog za izvršbo v tem delu zavrne;

- v I. točki izreka razveljavi;

v ostalem pa se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu II. točke in v III. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Upnik razpolaga z izvršilnim naslovom iz postopka v zvezi z motenjem posesti, prvotno motenje je bilo odpravljeno, nato pa je prišlo do ponovnega motenja, ki se v bistvenem ne razlikuje od prvotnega, saj dolžnik izrecno priznava, da je na istem mestu ponovno zgradil podporni zid.

Navedbe dolžnika, da je imel pravico postaviti sporni podporni zid, ker je upnikova služnost zaradi neizvrševanja prenehala, so nerelevantne, saj je odločanje v sporih zaradi motenja posesti v skladu s samim zakonom omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja ter nastalega motenja, medtem ko je ugotavljanje pravice do posesti v takem sporu izrecno izključeno.

Namen posestnega varstva je v preprečevanju samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari. Posest je bila v predmetni zadevi (ponovno) motena z zazidavo obstoječe klančine in postavitvijo podpornega zidu, odstranitev slednjega in ponovna vzpostavitev klančine pa predstavljata nadomestno dejanje, torej dejanje, ki ga poleg dolžnika lahko odpravi tudi kdo drug. V takem primeru se izvršba opravi po 229. členu v zvezi z 225. členom ZIZ, torej tako, da se najprej dolžniku naloži, da v določenem roku stvar vrne upniku v posest (v predmetni zadevi se to izvede na način, da odstrani podporni zid in nazaj vzpostavi klančino), šele podredno, če dolžnik tega ne izpolni prostovoljno, pa se izvede izvršba s pooblastilom upniku, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu, ali da to stori sam.

V predlogu za izvršbo je upnik predlagal, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil to dejanje. Višina zneska izhaja iz predloženega predračuna gradbenega podjetja, torej strokovnjaka, ki v nasprotju s strankami in sodiščem razpolaga z znanjem in izkušnjami o materialih in delih, ki so potrebna za samo realizacijo tega, kar je naloženo dolžniku. V predračunu so opisana dela skupaj s cenami, ob tem pa ni razvidno, da bi izbrani izvajalec morebiti zaračunal strošek poti na kraj oprave del, zato so neutemeljeni dolžnikovi ugovorni očitki, da bi upnik lahko izbral lokalnega izvajalca. Tudi sicer gre pri založitvi tega stroška samo za oceno njihove višine in bo o njihovi dokončni višini stroškov sodišče odločalo šele po izvedbi del, ko bo tudi presojalo, ali so bili ti za opravo dejanj iz izvršilnega naslova potrebni.