TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 58. člena in drugi odstavek 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02, 26/03 - ur. p. b., 135/03, 20/04 - ur. p. b., 72/05, 104/05 - ur. p. b. in 69/06) sta v neskladju z Ustavo. Državni zbor je ugotovljeno neskladje dolžan odpraviti v roku devetih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje drugega odstavka 18. in 179. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se zavrne.

Dejstvo, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pri urejanju pravic iz prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 178. člena izhaja izključno iz institutov delovnopravne zakonodaje, ki se za osebe, ki niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja, ne uporabljajo, nikakor ne more biti razumen, iz narave stvari izhajajoč razlog za različno ureditev položaja zaposlenih in samozaposlenih pri uveljavitvi teh pravic. Na podlagi plačila prispevkov za vse primere zavarovanja so zavarovanci, ne glede na to, ali so zavarovani na podlagi delovnega razmerja ali kot samozaposleni, v enakem položaju. Enak položaj zavarovancev zahteva, da so pri pridobitvi pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja enako obravnavani. Ker razumnega razloga za to, da pravici iz navedenih določb Zakona lahko uveljavijo le zavarovanci, ki so zavarovani na podlagi sklenitve delovnega razmerja, ne pa samozaposleni, zakonodajalec ni izkazal, je takšna ureditev v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 179. člena in druge alineje drugega odstavka 18. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je Ustavno sodišče zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave namreč pobudnik utemeljuje s primerjavo položjev, ki so si po stališču Ustavnega sodišča različni, zaradi česar jih je zakonodajalec lahko različno uredil.