TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v prvem odstavku I. točke izreka in II. točki izreka spremeni tako, da glasi:

„ Odločbi št. ... z dne 27. 2. 2013 in št. ... z dne 12. 10. 2012 se odpravita.

Tožnico se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se ji od 1. 10. 2012 prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na fizično lažjih delih, brez dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg ter brez dolgotrajne prisilne drže.

O pravici in izplačilu delne invalidske pokojnine bo odločila tožena stranka s posebno odločbo v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe.

Tožnica se v 30-ih dneh od prejema te sodbe prijavi pri pristojnem zavodu za zaposlovanje v skladu s preostalo delovno zmožnostjo.

Tožena stranka je v 8-ih dneh od prejema te sodbe dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 660,87 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu (drugi odstavek I. točke izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Zaradi prisilno pravne narave določb ZPIZ-1, ki urejajo obvezno invalidsko zavarovanje, ni mogoče zakonito razsojati le v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, kljub temu da so glede na 72. člen ZDSS-1 stranke tudi v sodno socialnih sporih dolžne postaviti določen tožbeni zahtevek. Ne gre za tožbene zahtevke, s katerimi bi, razen morebitnega umika tožbe, glede na kogentno naravo določb ZPIZ-1, bilo mogoče prosto razpolagati na način, da bi kljub izkazani preostali delovni zmožnosti v krajšem delovnem času 4 ure dnevno, pri sojenju bilo odločano le o vtoževani razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja na takšnem temelju. To še zlasti, ko se v sodnem postopku izkaže, da ni popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je podana preostala delovna zmožnost v skrajšanem delovnem času, kot v obravnavani zadevi. Tožnica zaradi posledic bolezni za drugo ustrezno delo ni več zmožna v polnem delovnem času, temveč le v krajšem delovnem času 4 ure dnevno. Tudi sicer tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na temelju višje kategorije invalidnosti (kot npr. v konkretnem primeru I. kategorije) vključuje zahtevek z nižjo kategorijo in priznanje ustreznih pravic v skladu z ugotovljeno preostalo delovno zmožnostjo.