TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnik je na dan izdaje izpodbijanega sklepa dolgoval DDPO in DDV na podlagi odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru in NUSZ na podlagi odločbe o odmeri NUSZ, ki jih je prejel, kar v zadevi niti ni sporno in izhaja iz upravnih spisov. Tako je bil tudi seznanjen s temeljem izvršilnega naslova. Iz 4. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik dolgoval tudi akontacije DDPO in DDV po obračunih ter plačilo davčnega odtegljaja od dohodkov, ki niso dohodki iz delovnega razmerja, po predloženem REK-2 obrazcu ter prispevkov za poškodbe pri delu po predloženem REK obrazcu. Te obračune pa je tožnik predložil sam, zato je z njihovo vsebino in pravnim temeljem izvršilnega naslova seznanjen. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi 143. člena ZDavP-2, po katerem davčni organ začne davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Po 145. členu ZDavP-2 se davčna izvršba opravi na podlagi izvršilnega naslova, predmet davčne izvršbe pa je po 144. členu ZDavP-2 lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Izpodbijani sklep ima po presoji sodišča tudi vse obvezne sestavine po 151. členu ZDavP-2, kar pravilno ugotavlja tudi toženka.