TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi, delna odločba Upravne enote Idrija, številka 32100-0210/92 z dne 7. 3. 2011 se v 1. točki izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki v 15 dneh po prejemu sodbe stroške postopka v znesku 420,00 EUR, po izteku roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

S prvo točko izreka izpodbijane odločbe je upravni organ zavrnil zahtevek za denacionalizacijo po pok. A.A., ne da bi navedel stranko. Tak izrek je nejasen in z njim tudi ni bilo odločeno o zahtevkih vseh strank, ki so sodelovale v denacionalizacijskem postopku. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sta se tožnika vključila v postopek že na naroku dne 7. 9. 1993, bi moral upravni organ v postopku ugotoviti, kakšen status pripada tožnikoma, ki sta kot pravna naslednika denacionalizacijske upravičenke vstopila v že uveden postopek v času, ko rok za vlaganje zahtevkov za denacionalizacijo še ni potekel, in ki sta bila ves čas postopka tudi obravnavana kot stranki. Šele po tem bi upravni organ lahko odločil, ali je aktivna ligitimacija za obravnavanje zahtevka, ki sta ga tožnika postavila z izjavo, podano na zapisnik pri upravnem organu, podana. Če aktivna legitimacija tožnikov ne bi bila podana, bi moral upravni organ o tem odločiti in v izreku navesti tudi vlagatelje, na katere se nanaša vsebinska odločitev o zahtevi za denacionalizacijo.

Podlaga za odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih sta lahko le ZDen in ZUP/86, ne pa stališče, ki temelji na sodni praksi, ki se nanaša na primer z drugačnim dejanskim stanjem, kot je v zadevi tožnikov.