TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožba zoper sodbo I U 1847/2015-16 z dne 29. 12. 2015 (I. točka izreka sodbe in sklepa) se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožba zoper sklep I U 1847/2015-16 z dne 29. 12. 2015 (II. točka izreka sodbe in sklepa) se zavrže.

V konkretnem primeru ne gre zgolj za omejitev gibanja, ker tožnik ni imel nobenega osebnega dokumenta, s katerim bi izkazal svojo identiteto, pač pa tudi na podlagi ocene njegove begosumnosti. Iz ugotovljenega dejanskega stanja namreč izhaja, kar ni sporno, da je tožnik že večkrat zaprosil za mednarodno zaščito in sicer večkrat v Italiji, večkrat v Švici in enkrat Avstriji, ni pa počakal na zaključek postopka v zvezi njegovo prošnjo.

Veljavna pravna ureditev na področju izvrševanja postopkov glede obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito v povezavi z Uredbo Dublin III, na katero se je tudi oprla tožena stranka pri svoji odločitvi, dopušča tudi izrekanja ukrepov, ki pomenijo tudi odvzem prostosti prosilca. Med ukrepi, ki so jih države članice pristojne izrekati na podlagi Uredbe Dublin III, je tudi pridržanje, ki nedvomno pomeni odvzem prostosti prosilca, kar izhaja tako iz določb Uredbe Dublin III kot tudi Recepcijske direktive.

Pridržanje kot ukrep odvzema prostosti v povezavi s postopki po Uredbi Dublin III se kot navedeno izvaja na podlagi 28. člena Uredbe Dublin III, ne pa na podlagi ZMZ. Določbe ZMZ so v tovrstni zadevi uporabljive kot izvedbene določbe ukrepa pridržanja, torej predvsem v povezavi z vodenjem postopka, izdajo ustreznih aktov in postopkov sodnega varstva (51. v povezavi z 59. členom ZMZ).

Ugotovljena dejstva ustrezajo po vsebini objektivnemu zakonskemu kriteriju, ki utemeljuje nevarnost tožnikovega pobega (peta alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 v povezavi z (n) točko 2. člena in 28. členom Uredbe Dublin III), saj je izkazano, da v postopkih pristojnih držav do sedaj ni sodeloval in je države zapustil pred koncem postopkov, zato je dejansko stanje zadeve, ki utemeljuje begosumnost prosilca, mogoče ugotoviti na podlagi že izvedenih dokazov in skladno z dokazno oceno, ki jo je opravilo tudi sodišče prve stopnje glede relevantnih dejstev.