TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 328/99 z dne 19. 1. 2000 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. P 487/98 z dne 5. 2. 1999 se ne sprejme.

Tako sodba Višjega sodišča kot tudi sodba Okrajnega sodišča, s katerima naj bi bila pritožnici kršena ustavno zagotovljena pravica do enakega varstva pravic, sta dovolj obrazloženi glede tožbenih in pritožbenih navedb, ki so bile po razumni materialnopravni oceni sodišča za odločitev v zadevi bistvene. Ne gre torej za to, da bi sodišča prezrla navedbe pritožnice, pač pa zgolj za to, da vsebinska ocena dejstev in materialnopravna presoja sodišč ni ugodna za pritožnico, kar pa ne pomeni kršitve procesnega jamstva iz 22. člena Ustave. Ni pristojnost Ustavnega sodišča, da bi presojalo pravilnost dejanskih ugotovitev in pravne presoje sodišč. Zadošča ugotovitev, da v izpodbijani sodbi ni pravnih stališč, ki bi bila nezdružljiva s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Izpodbijanima sodbama tudi ni mogoče očitati, da sta očitno napačni ali brez razumne pravne utemeljitve, kar bi lahko predstavljalo kršitev prepovedi sodniške samovolje, ki tudi izhaja iz 22. člena Ustave.