TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Uveljavitev določene razlage neke materialnopravne norme obligacijskega prava, do katere pride v določenem trenutku v sodni praksi, nikakor ne more imeti za posledico samodejnega izbrisanja vseh pravnih učinkov razpolaganj udeležencev obligacijskih razmerij, ki so se pred tem trenutkom odločili za določeno pogodbeno ureditev teh razmerij. Prav tako nevednost stranke (izvensodne) poravnave o tem, da bo pozneje, torej določen čas po sklenitvi poravnave, v sodni praksi uveljavljena neka drugačna razlaga materialnega prava, nikakor ne predstavlja zmotne predstave stranke poravnave o obstoju (ali neobstoju) nekega pravnega razmerja (v smislu prvega odstavka 1097. ZOR), niti njene zmotne predstave o obstoju nekega dejstva (v smislu drugega odstavka 1097. člena ZOR), katerega obstoj upošteva pri svoji odločitvi za sklenitev poravnave.