TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve

stopnje.

 

Če poklicna kolektivna pogodba določenega področja ne uredi

ugodnejše od kolektivne pogodbe dejavnosti ali če ga ga sploh ne

uredi, se upoštevajo določbe kolektivne pogodbe dejavnosti.

Ker Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike (KPZZ) ni

opredelila načina obračuna urne postavke osnove nadomestila za

čas odsotnosti z dela (v 4. odst. 75. čl. KPZZ določa le osnovo

za izračun nadomestila plače za čas odsotnosti z dela - izplačana

plača v zadnjih 3 mesecih), se upošteva 3. odst. 90. čl.

Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva

(KPDZSV), ki določa, da je osnova za obračun nadomestila plača

delavca v preteklem mesecu, osnovo v urni postavki pa določa

tako, da se plačo iz preteklega meseca deli s številom plačanih

ur delavca za redni delovni čas in za delo preko polnega

delovnega časa iz preteklega meseca.

Metoda obračuna urne postavke za izračun nadomestila plače, po

kateri se v osnovo za izračun urne postavke poleg plače za redni

delovni čas in za delo preko polnega delovnega časa (nadurno

delo) tudi plačila za čas dežurstva in stalne pripravljenosti (ko

sicer ne opravlja dejanskega dela), medtem ko se pri številu ur,

na podlagi katerih se izračuna urna postavka, ure dežurstva in

stalne pripravljenosti ne upoštevajo (ker se upoštevajo le

plačane ure za redni delovni čas in za delo preko polnega

delovnega časa), ni v skladu s 3. odst. 90. čl. KPDZSV. Če se v

osnovo všteva plačilo iz vseh naslovov (redno delo, nadure,

dežurstva... ), prejeto v preteklem mesecu, tako doblena osnova

pa se ne deli z vsemi urami, za katere je zdravnik prejel plačo,

lahko pride celo do tega, da bi urna postavka za izračun

nadomestila plače za čas odsotnosti znašala več, kot bi znašala

plača za dejansko opravljeno delo.