TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni v odločitvi o sankcijah tako, da se obdolženemu B.D. izrečeno število kazenskih točk zmanjša na 5 (pet) kazenskih točk, stranska sankcija prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije v trajanju enega meseca pa ne izreče. Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da iz sodbe ni jasno, za kateri prekršek naj bi bil obdolženi sploh odgovoren. Res je, da je bil obdolžilni predlog zoper obdolženca vložen zaradi kršitve določbe e) točke desetega odstavka 32. člena ZVCP-1, vendar glede na določbo tretjega odstavka 132. člena ZP-1 sodišče ni vezano na predlog predlagatelja postopka glede pravne presoje dejanja, medtem ko je iz izreka sodbe povsem jasno, da je sodišče obdolženca spoznalo za odgovornega prekrška po določbi 5. točke sedmega odstavka 46. člena ZPrCP, ki ga je obdolženi storil s tem, da je največjo dovoljeno hitrost na avtocestah prekoračil za več kot 50 km/h.

Obdolženi v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazal potrebne aktivnosti, ki jo nalaga določba prvega odstavka 233. člena ZVCP-1 (glede na čas prekrška), obdolženčeve navedbe, da je bil v času prekrška na obisku pri M.B. v Sarajevu pa je sodišče prve stopnje prepričljivo ovrglo s poizvedbami pri njegovem delodajalcu, saj je ta zanikal, da bi bil obdolženi v navedenem obdobju, kot je zatrjeval v dopisu poslanem prekrškovnemu organu, na dopustu.