TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) pozna sicer posebno obliko škode zaradi duševnih bolečin, ki jih trpi oškodovanec zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (prvi odstavek 200. člena). Ta oblika škode je spričo svojega bistva trajne narave. Zato se denarna odškodnina zanjo lahko prisodi le izjemno za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti, in sicer, če je to zmanjšanje visoke stopnje ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Ne za eno ne za drugo pa ne gre v tem primeru. Le zmanjšana moč v roki (dasiravno je tožnik fizični delavec), in to pretežno v času petinpolmesečnega bolniškega dopusta, potem pa le še dvainpol meseca do konca novembra 1992 pač ne more pomeniti ne intenzivnega zmanjšanja življenjske aktivnosti ne posebnih okoliščin. Sodišči sta tako pravilno ravnali, ko nista teh težav priznali kot posebno obliko odškodnine, marveč sta upoštevali vse opisano pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neprijetnosti med zdravljenjem.