TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točkah I/A v zvezi s točko I/B, II in III ter v točki II sklepa tako, da se na novo v celoti glasi:

„I.A/ Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 832,58 EUR bruto ter po odvodu davkov in prispevkov v neto višini.

I.B/ V presežku se tožbeni zahtevek (za plačilo razlik do bruto zneska 23.694,18 EUR, zmanjšanih za plačilo pripadajočih davkov in prispevkov, in za plačilo zneska 6.346,03 EUR) zavrne.

II. Ugotovi se, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke iz naslova preveč izplačanih plač do višine vtoževane terjatve iz točke I/A.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati znesek 832,58 EUR bruto ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 7. 2009 do plačila.

IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 806,30 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.“

II. V ostalem se pritožba zoper sodbo in zoper sklep v I. točki izreka zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdita sodba sodišča prve stopnje in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Študijski proces lahko traja različno dolgo in sicer od 30 - 42 tednov (37. čl. ZVis). Ker je študijski program tožene stranke vseboval praktično usposabljanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je na podlagi akreditiranega študijskega programa določila, da študijski program traja 40 tednov.

ZVis v 63. čl. določa tedensko in ne letno obveznost ur neposredne pedagoške obveznosti, zato tožničina plača ni odvisna od tega, koliko tednov traja študijsko leto. Število tednov neposredne pedagoške obveznosti nima vpliva na tožničino plačo, ob predpostavki, da je njihovo število skladno z ZVis, kar pa je v konkretnem primeru mogoče ugotoviti.

ZVis je prav iz razloga raznolikosti neposrednih pedagoških obveznosti in njihove različne zahtevnosti rektorjem oz. dekanom podelil izrecno pooblastilo, da s posebnim predpisom neposredne pedagoške obveznosti natančno določijo. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožena stranka (v internem aktu) utemeljeno določila različne vrste neposredne pedagoške obveznosti in njihovo različno vrednost, glede na zahtevnost dela (63/2 čl. ZVis).

V 4. odst. 63. čl. ZVis je določeno, da se dodatna tedenska pedagoška obveznost obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost, navedeno pa pomeni tudi obratno, da se neposredna pedagoška obveznost obračuna enako kot dodatna pedagoška obveznost. Z Uredbo o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju je bil torej določen način obračuna dodatne pedagoške obveznosti, to pa pomeni, da je bil določen tudi način obračuna neposredne pedagoške obveznosti.