TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožnikov se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih II./2., III., IV./2., V./2., VII/1. in VIII. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi drugega toženca se ugodi in se izpodbijana sodba tako spremeni, da se:

- zavrne zahtevek iz IV./1. točke izreka glede odstranitve prodnega kamenja z nepremičnine z ID znakom parcela 000 003/1 južno vzdolž meje nepremičnine z ID znakom parcela 000 003/2 v širini cca 60 cm,

- zavrne tožbeni zahtevek iz V./1. točke izreka glede prepovedi parkiranja in obračanja vozil drugega toženca na nepremičnini z ID znakom parcela 000 003/1,

- v IX. točki izreka tožnikoma naloži, da sta drugemu tožencu dolžna povrniti 742 EUR stroškov pravdnega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

III. Tožnika sta dolžna drugemu tožencu povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v višini 812,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Ne drži teza tožnikov, da parkiranje vozil ne more biti stvarna služnost, ker ni v povezavi z nepremičnino. Sodna praksa je namreč to služnost uvrstila med oblike potne služnosti, ki je nedvomno v korist gospodujoče nepremičnine. Pri stvarni služnosti ni pogoj, da bi bila ta nujno potrebna za običajno rabo gospodujoče nepremičnine, temveč zadostuje, da je zanjo koristna in omogoča ugodnejšo rabo ter uživanje, kar je z zagotovitvijo možnosti parkiranja nedvomno doseženo.