Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o napredovanju v plačne razrede na Univerzi na Primorskem
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 31-1392/2009, stran 4466 DATUM OBJAVE: 20.4.2009
VELJAVNOST: od 21.4.2009 do 22.11.2024 / UPORABA: od 21.4.2009 do 31.12.2024
RS 31-1392/2009
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 1.1.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 12.2.2026: NEAKTUALEN.
1392. Pravilnik o napredovanju v plačne razrede na Univerzi na Primorskem
Na podlagi četrtega odstavka 17. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS, Uradni list RS, št. 56/02 in spremembe) in 50. člena Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 73/03 in spremembe) je Upravni odbor Univerze na Primorskem na 11. redni seji dne 8. 12. 2008 sprejel
P R A V I L N I K
o napredovanju v plačne razrede na Univerzi na Primorskem
o napredovanju v plačne razrede na Univerzi na Primorskem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet urejanja)
(1)
S tem pravilnikom se določata način in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje na delovnem mestu v višji plačni razred za javne uslužbence, zaposlene na Univerzi na Primorskem (v nadaljevanju: UP).
(2)
Javni uslužbenci zaposleni na UP (v nadaljevanju: javni uslužbenci) po določbah tega pravilnika so rektor, dekan, direktor in glavni tajnik (plačna skupina B), visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci (plačne podskupine D1 in H1) ter strokovno-tehnično osebje (plačne podskupine J1-J3).
(3)
Napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede po tem pravilniku ne izključuje hkratnega napredovanja javnega uslužbenca v višji naziv, če javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje za izvolitev v višji naziv v skladu z Merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev UP.
(4)
Javni uslužbenci, ki so z uredbo ali aktom državnega organa razvrščeni na delovna mesta v plačni skupini B, ne napredujejo v višji plačni razred skladno s tem pravilnikom, se pa ocenjujejo.
(5)
Javni uslužbenec oziroma zaposleni na UP lahko na delovnem mestu oziroma znotraj istega naziva napredujejo v višji plačni razred vsaka tri leta, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
2. člen
(Pomen izrazov)
(1)
Odgovorna oseba po tem pravilniku je pristojni organ, ki po pooblastilu rektorja UP nastopa v imenu delodajalca pri urejanju delovnih razmerij zaposlenih na članicah in na rektoratu (tajništvu) UP ter je pooblaščen za podajo predloga za spremembo pogodbe o zaposlitvi.
(2)
Napredovalno obdobje je čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene delovne uspešnosti, ki mu omogočajo napredovanje.
(3)
Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
3. člen
(Pogoj za napredovanje)
(1)
Pogoj za napredovanje v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju.
(2)
Delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju, se ocenjuje glede na elemente iz prvega odstavka 17. člena ZSPJS:
-
rezultate dela,
-
samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,
-
zanesljivost pri opravljanju dela,
-
kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela,
-
druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
4. člen
(Smiselna uporaba ZSPJS)
Za vprašanja, ki jih ta pravilnik ne ureja, se smiselno uporabljajo določbe ZSPJS in kolektivne pogodbe dejavnosti.
II. NAČIN IN POSTOPEK PREVERJANJA IZPOLNJEVANJA POGOJEV
5. člen
(Način preverjanja izpolnjevanja pogojev)
(1)
Preverjanje izpolnjevanja pogojev se izvede na osnovi ocene elementov delovne uspešnosti v napredovalnem obdobju. Pri oceni se upoštevajo kriteriji po elementih delovne uspešnosti, ki so podrobneje opredeljeni v nadaljevanju tega pravilnika.
(2)
Vsak element delovne uspešnosti se lahko oceni z oceno:
-
visoko nad pričakovanji,
-
nad pričakovanji,
-
v skladu s pričakovanji,
-
delno pod pričakovanji in
-
v celoti pod pričakovanji.
(3)
Ocene javnih uslužbencev se točkujejo, in sicer ocena visoko nad pričakovanji s 5 točkami, ocena nad pričakovanji s 4 točkami, ocena skladno s pričakovanji s 3 točkami in ocena delno pod pričakovanji z 2 točkama. Ocena v celoti pod pričakovanji se ne točkuje.
(4)
Pri dodelitvi ocene je potrebno upoštevati sledeče kriterije:
-
ocena visoko nad pričakovanji pomeni delo, ki bistveno presega povprečne kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju. Ocena visoko nad pričakovanji se lahko dodeli le na podlagi dodatnih dokazil, ki izkazujejo izjemno delo;
-
ocena nad pričakovanji pomeni delo, ki presega povprečne kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju;
-
v skladu s pričakovanji pomeni dobro opravljeno delo, povprečno delovno uspešnost, ki je v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju;
-
delno pod pričakovanji pomeni zadovoljivo opravljeno delo v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju;
-
v celoti pod pričakovanji pomeni nezadovoljivo opravljeno delo v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
(5)
Elementi delovne uspešnosti se ocenjujejo primerjalno glede na pričakovano povprečno opravljeno delo, v okviru posamezne organizacijske enote članice ali tajništva UP, na delovnih mestih, ki so uvrščena v isti tarifni razred.
6. člen
(Rezultati dela)
(1)
Pri oceni elementa »rezultati dela« se upoštevajo naslednji kriteriji:
-
strokovnost opravljenega dela,
-
obseg opravljenega dela,
-
pravočasnost opravljenega dela.
(2)
Pri oceni elementa »rezultati dela« plačne skupine D se upošteva tudi kriterij – rezultati študentskih anket. Negativno mnenje o pedagoškem delu, pridobljeno v postopku obnovitve oziroma pridobitve pedagoškega naziva na podlagi študentske ankete o pedagoškem delu zaposlenega na delovnih mestih skupine D pomeni, da si zaposleni ne more pridobiti odlične ocene rezultatov dela.
(3)
Pri kriteriju strokovnost opravljenega dela se za plačno skupino D in H upošteva kvaliteta znanstveno raziskovalnega dela.
7. člen
(Samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela)
Kriteriji iz elementa »samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela« vključujejo:
-
samostojno opravljanje dela,
-
natančno opravljanje dela brez strokovne pomoči in brez potrebe po dajanju natančnih navodil ter nadzoru opravljenega dela,
-
razvijanje novih uporabnih idej v okviru UP,