Smernice o oceni tveganja pranja denarja in financiranja...

1560. Smernice o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma

Na podlagi 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17, v nadaljevanju: ZBS-1) in 169. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22, v nadaljevanju: ZPPDFT-2) je Svet Banke Slovenije na seji dne 5. 5. 2022 sprejel:

S M E R N I C E
o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma

Seznam okrajšav

AMLD	Direktiva 2015/849/EU z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in Direktiva 2018/843/EU z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2015/849/EU o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU
AJPES	Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
BCBS	Baselski odbor za bančni nadzor (angl. Basel Committee on Banking Supervision)
BS	Banka Slovenije
DL	Dejanski lastnik
e-denar	Elektronski denar (ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme)
EGP	Evropski gospodarski prostor
EU	Evropska unija
EBA	Evropski bančni organ (angl. European Banking Authority)
FATF	Projektna skupina za finančno ukrepanje (angl. Financial Action Task Force)
FBE	Konsolidiran seznam oseb, skupin in subjektov, ki so vpleteni v teroristična dejanja in za katere veljajo omejevalni ukrepi EU
FT	Financiranje terorizma
KDD	Centralna klirinško depotna družba
KYC	Poznavanje stranke (angl. Know Your Customer)
Moneyval	Odbor strokovnjakov za oceno ukrepov proti pranju denarja in financiranje terorizma v okviru Sveta Evrope (angl. Committee of Experts on the Evaluation of Anti-Money Laundering Measures and the Financing of Terrorism, Council of Europe)
Nacionalna ocena tveganja	Poročilo o izvedbi nacionalne ocene tveganja Republike Slovenije za pranje denarja in financiranje terorizma (trenutno veljavni povzetek poročila št. 460-19/2019-130 je bil objavljen maja 2021)
Nadnacionalna ocena tveganja	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (trenutno veljavno poročilo UL št. COM/2019/370)
PD	Pranje denarja
PIO	Politično izpostavljena oseba
Pooblaščenec za PPDFT	Pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma
PPDFT	Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
PRADO	Javni register pravih osebnih dokumentov in potnih listin na spletu (angl. Public Register of Authentic identity and travel Documents Online)
Smernice o dejavnikih tveganja PD/FT	Smernice na podlagi člena 17 in člena 18(4) Direktive (EU) 2015/849 o poenostavljenem in okrepljenem skrbnem preverjanju strank ter dejavnikih, ki bi jih kreditne in finančne institucije morale upoštevati pri oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, povezanega s posameznimi poslovnimi odnosi in občasnimi transakcijami, z oznako EBA/GL/2021/02, ki jih je 1. 3. 2021 izdal evropski bančni organ EBA
Smernice	Smernice o oceni tveganja PD/FT, ki jih je 5. 5. 2022 potrdil Svet Banke Slovenije
Stopnje tveganja: NT, OT, PT, VT	Smernice pri določanju stopenj tveganja razlikujejo med nizkim tveganjem (NT), običajnim tveganjem (OT), povečanim tveganjem (PT) in visokim tveganjem (VT)
Urad	Urad RS za preprečevanje pranja denarja, Cankarjeva 5, 1000 Ljubljana
ZBS-1	Zakon, ki ureja Banko Slovenije, na dan izdaje smernic Zakon o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) oziroma v primeru sprememb v vsakokrat veljavnem besedilu
ZGD-1	Zakon, ki ureja gospodarske družbe, na dan izdaje smernic Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21) oziroma v primeru sprememb v vsakokrat veljavnem besedilu
ZOUPAMO	Zakon, ki ureja omejevalne ukrepe, na dan izdaje smernic Zakon o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (Uradni list RS, št. 127/06, 44/22) oziroma v primeru sprememb v vsakokrat veljavnem besedilu
ZPlaSSIED	Zakon, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, na dan izdaje smernic Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20) oziroma v primeru sprememb v vsakokrat veljavnem besedilu
ZPPDFT-2	Zakon, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, na dan izdaje smernic Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22) oziroma v primeru sprememb v vsakokrat veljavnem besedilu

1. Namen, področje uporabe in opredelitev pojmov

1.1. Namen

Za učinkovito obvladovanje tveganj PD/FT morajo zavezanci v skladu z določbami ZPPDFT-2 ugotoviti in oceniti tovrstna tveganja ter na tej podlagi prilagoditi kontrolno okolje tako, da je to sorazmerno z ocenjenimi tveganji PD/FT.

BS v skladu s 169. členom ZPPDFT-2 izdaja te smernice,s katerimi daje usmeritve glede izvajanja posameznih zahtev ZPPDFT-2, ki se nanašajo na:

-

oceno tveganja PD/FT;

-

ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke;

-

obseg pregleda stranke;

-

postopke in ukrepe skrbnega spremljanja poslovnih aktivnosti strank;

-

politiko sprejemljivosti strank;

-

prepovedi poslovanja in

-

sektorske smernice za posamezne zavezance.

Zavezanci pri izvajanju zahtev upoštevajo tudi Smernice o dejavnikih tveganja PD/FT, ki jih je marca 2021 na podlagi AMLD izdal EBA in katerih neposredno uporabo je BS za zavezance iz poglavja 1.2. smernic, z izjemo za zavezance iz 6. točke omenjenega poglavja, določila s Sklepom o uporabi Smernic o poenostavljenem in okrepljenem skrbnem preverjanju strank ter dejavnikih, ki bi jih kreditne in finančne institucije morale upoštevati pri oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, povezanega s posameznimi poslovnimi odnosi in občasnimi transakcijami (Uradni list RS, št. 153/21).

Zaradi učinkovitega obvladovanja tveganj PD/FT zavezanec v skladu s smernicami in Smernicami o dejavnikih tveganja PD/FT pripravi oziroma posodobi obstoječe politike, postopke in kontrole. Zahtevano posodobitev politik, postopkov in notranjih kontrol zavezanec zagotovi v roku, opredeljenem v končnih določbah (glej7. poglavje Končne določbe). Če smernice in Smernice o dejavnikih tveganja PD/FT določajo različno stopnjo tveganja ali ukrepe, zavezanci upoštevajo strožji kriterij oziroma ukrepe izvedejo kumulativno.

1.2. Področje uporabe

Smernice so namenjenezavezancem, za katere je BS v skladu s prvim odstavkom 164. člena ZPPDFT-2 opredeljena kot pristojni nadzorni organ, in sicer:

1.

bankam, njihovim podružnicam v državah članicah in podružnicam bank (držav članic in tretjih držav), ki imajo sedež v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: bankam);

2.

hranilnicam;

3.

plačilnim institucijam, plačilnim institucijam z opustitvijo ter plačilnim institucijam in plačilnim institucijam z opustitvijo držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki Sloveniji prek zastopnika (v nadaljevanju: plačilnim institucijam);

4.

družbam za izdajo e-denarja, družbam za izdajo e-denarja z opustitvijo, podružnicam družb za izdajo e-denarja tretjih držav ter družbam za izdajo e-denarja države članice, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali distribuirajo in unovčujejo e-denar v Republiki Sloveniji v svojem imenu prek distributerja (v nadaljevanju: družbam za izdajo e-denarja);

5.

menjalcem;

6.

pravnim in fizičnim osebam pri opravljanju njihovih poslovnih in poklicnih dejavnosti storitev virtualnih valut ali drugih poslov, vključenih v te storitve (v nadaljevanju: ponudnikom storitev virtualnih valut).

Ob upoštevanju poročila o ugotovitvah nacionalne ocene tveganja in nadnacionalne ocene tveganja smernice vsebujejo »splošne smernice«, ki veljajo za vse zavezance, razen v delih, kjer »sektorske smernice«, v skladu z načelom sorazmernosti za posamezne kategorije zavezancev določajo posebnosti in nekatere poenostavitve.

Nabor kriterijev tveganja in ukrepov, navedenih v smernicah, ni izčrpen, zavezanci zato po potrebi smiselno upoštevajo tudi druge kriterije tveganja in ukrepe za učinkovito obvladovanje tveganj PD/FT.

Smernice se ne uporabljajo za omejevalne ukrepe, ki so v Republiki Sloveniji sistemsko urejeni z ZOUPAMO.

1.3. Opredelitev pojmov

Če ni določeno drugače, imajo izrazi v smernicah enak pomen kot izrazi, uporabljeni v ZPPDFT-2. V okviru smernic imajo pojmi naslednji pomen:

-

zavezanec je oseba, ki je zavezanec v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZPPDFT-2 in za katero je BS v skladu s prvim odstavkom 164. člena ZPPDFT-2 opredeljena kot pristojni nadzorni organ;

-

pristojni nadzorni organ je organ, pristojen za izvajanje nadzora nad izpolnjevanjem zahtev iz ZPPDFT-2, vključno z izpolnjevanjem zahtev, ki se nanašajo na oceno tveganj PD/FT (BS, Urad in ATVP);

-

pristop, ki temelji na oceni tveganja (angl. Risk Based Approach), je pristop, pri katerem zavezanec ugotavlja, ocenjuje in razume tveganja PD/FT, ki jim je izpostavljen pri svojem poslovanju, ter na tej podlagi sprejme ustrezne ukrepe PPDFT, sorazmerne z zaznanimi tveganji;

-

tveganje je verjetnost, da se bo PD/FT zgodilo;

-

kriteriji tveganja so spremenljivke, ki bodisi vsaka zase ali v kombinaciji z drugimi lahko povečajo ali zmanjšajo tveganje PD/FT;

-

inherentno tveganje (angl. Inherent Risk) je tveganje, ugotovljeno pred vzpostavitvijo kontrolnega okolja;

-

kontrolno okolje je sistem notranjih politik, postopkov in kontrol, ki jih je vzpostavil zavezanec z namenom blažitve tveganj PD/FT;

-

preostalo tveganje (angl. Residual Risk) je tveganje, ki mu je zavezanec izpostavljen, potem ko sta bila ocenjena inherentno tveganje in učinkovitost kontrolnega okolja;

-

OTZ (ocena tveganja zavezanca) je presoja, v kateri zavezanec analizira in oceni inherentno tveganje in kontrolno okolje, oceni preostalo tveganje ter tako identificira področja zavezanca, ki so bolj ali manj izpostavljena tveganjem PD/FT, kar je podlaga za sprejetje ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj;

-

OTS (ocena tveganja stranke) je presoja kriterijev tveganj in ocena, ali posamezna stranka pomeni manjše ali večje tveganje, da bo zlorabila sistem zavezanca za namen PD/FT;

-

kategorija tveganosti stranke označuje stopnjo tveganja stranke za PD/FT glede na OTS;

-

metodologija je skupek pravil, postopkov in algoritmov, ki določajo način upoštevanja posameznih kriterijev tveganja v OTZ ali OTS;

-

privatno bančništvo (angl. Private Banking oziroma Wealth Management) je storitev, ki jo zavezanec ponuja premožnim in vplivnim strankam, ki izvajajo transakcije zelo visokih vrednosti, ki jim zavezanec ponuja kompleksne ter individualno prilagojene produkte in storitve, ki glede na vse prej navedeno pričakujejo ustrezno stopnjo zaupnosti in diskretnosti pri poslovanju;

-

rezident/nerezident ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja devizno poslovanje;

-

domača PIO je PIO, ki jo je na funkcijo, ki se šteje kot vidni javni položaj, imenovala Republika Slovenije (npr. predsednik države, minister, veleposlanik Republike Slovenije v drugi državi, predsedniki uprav družb v lasti Republike Slovenije);

-

tuja PIO je PIO, ki jo je na funkcijo, ki se šteje kot vidni javni položaj, imenovala druga država članica EU, članica EGP ali tretja država (npr. predsednik tuje vlade, minister tuje države, tuji veleposlanik v Republiki Sloveniji, predsedniki uprav družb v lasti drugih držav članic EU ali EGP in tretjih držav);

-

Seznam tretjih držav z visokim tveganjem je seznam, ki je objavljen na spletni strani Urada v okviru Seznama držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma, in zajema nabor držav, ki imajo strateške pomanjkljivosti na področju PD/FT, ki bistveno ogrožajo finančni sistem EU, zaradi česar jih je Evropska komisija z delegiranim aktom na podlagi 10. člena AMLD uvrstila na omenjeni seznam;

-

Seznam držav, za katere velja povečano tveganje je seznam, ki je objavljen na spletni strani Urada v okviru Seznama držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma, in zajema nabor držav, v zvezi s katerimi obstaja povečano tveganje oziroma večja verjetnost za pojav PD/FT, zaradi česar so jih različne mednarodne organizacije uvrstile na svoje sezname držav s povečanim tveganjem;

-

tretja država je država, ki ni država članica EU ali pogodbenica sporazuma o EGP (v času izdaje smernic so to Norveška, Islandija in Lihtenštajn);

-

pregled brez osebne navzočnosti pomeni sklenitev poslovnega razmerja ali izvršitev občasne transakcije, pri katerih stranka ni fizično prisotna, torej ni na isti fizični lokaciji kot zavezanec ali oseba, ki deluje v imenu zavezanca (zaposleni, zastopnik);

-

speči račun je račun, na katerem stranka v obdobju, daljšem od 12 mesecev, ni imela nobene transakcije (obresti in stroški vodenja računa se ne štejejo za transakcijo stranke);

-

P2P (angl. peer to peer) pomeni izmenjavo podatkov ali sredstev med dvema posameznikoma brez posredovanja tretje osebe;

-

mešalnik (angl. mixer, tumbler) je vrsta anonimizatorja, ki zamegljuje verigo transakcij v verigi blokov tako, da poveže vse transakcije na istem naslovu virtualnih valut in jih pošlje skupaj na način, da so videti, kot da so bile poslane z drugega naslova.

2. Ocena tveganja

2.1. Splošno o oceni tveganja

Tveganje PD/FT je tveganje, da bo stranka izrabila finančni sistem za PD ali FT, oziroma tveganje, da bo stranka poslovno razmerje, transakcijo, produkt, storitev ali distribucijsko pot ob upoštevanju dejavnika geografskega tveganja posredno ali neposredno uporabila za PD/FT (prvi odstavek 18. člena ZPPDFT-2).

Zavezanec mora v skladu z ZPPDFT-2 oceniti tveganje PD/FT pri svojem poslovanju, na tej podlagi vzpostaviti politike, postopke in kontrole za učinkovito blažitev tveganj PD/FT ter pri tem kot eno izmed ključnih nalog na področju PPDFT izvajati ukrepe pregleda stranke.

Z izvajanjem ukrepa pregleda stranke zavezanci pridobijo informacije o stranki ter skupaj s podatki o storitvah, produktih in distribucijskih poteh, ki jih stranka uporablja v sklopu sklenjenega poslovnega razmerja, ocenijo, v kolikšni meri je stranka tvegana z vidika PD/FT – ocena tveganja stranke (OTS).

Namen OTS je ustrezno obvladovanje tveganj, ki jih za zavezanca predstavlja določena stranka. Zavezanec na podlagi OTS določi vrsto pregleda stranke (običajen, poglobljen ali poenostavljen), ki posledično vpliva tudi na pogostost spremljanja njenega poslovanja, vključno s postopkom rednega preverjanja in posodabljanja pridobljenih podatkov in dokumentacije o stranki.

Poleg ocenjevanja tveganj na ravni posamezne stranke zavezanci pripravijo tudi oceno tveganja zavezanca (OTZ), v kateri so analizirane in ocenjene skupine ali vrste strank, transakcij, produktov, storitev ali distribucijskih poti (inherentno tveganje) ter v kateri je ocenjena učinkovitost obstoječega kontrolnega okolja in izračunano preostalo tveganje. Na podlagi OTZ zavezanci ugotovijo tveganja PD/FT, ki izhajajo iz njihovega poslovanja, in je podlaga za sprejetje ustreznih ukrepov, ki bodo ugotovljena tveganja PD/FT zmanjševali.

Pri ocenjevanju tveganj (OTZ in OTS) zavezanec upošteva načelo sorazmernosti, v skladu s katerim ukrepe za PPDFT prilagodi naravi in obsegu svojega poslovanja (podrobneje tudi sektorske smernice).

2.1.1. Odgovornost zavezanca

V skladu s pristopom, ki temelji na oceni tveganja (angl. Risk Based Approach), mora OTS odražati posebnosti stranke in njenega poslovanja,medtem ko mora OTZ odražati posebnosti zavezanca in njegovega poslovanja.

Zavezanci, ki imajo podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti, morajo izdelati tudi OTZ skupine, v kateri so upoštevane OTZ posameznih družb, ki so zavezane k izvajanju ukrepov PPDFT in tvorijo skupino. Zavezanci, ki so del skupine, upoštevajo OTZ matične družbe.

Zavezanci opredelijo in dokumentirajo metodologijo za pripravo OTZ in tudi vsakokratno OTZ.

Zavezanci v notranjih politikah opredelijo metodologijo priprave OTS in kriterije tveganja, ki jih zavezanci upoštevajo pri izdelavi OTS.

OTZ in notranje politike iz prejšnjega odstavka mora odobriti vodstvo zavezanca.

Polega tega mora zavezanec zagotoviti, da so zaposleni seznanjeni z OTZ in kriteriji tveganja, ki vplivajo na OTS, in kako ti vplivajo na njihovo delo. Zavezanec mora skrbeti za redno strokovno usposabljanje vseh zaposlenih, ki opravljajo naloge PPDFT (drugi odstavek 87. člena ZPPDFT-2). Cilj usposabljanja in izobraževanja zaposlenih je krepiti zavedanje in ustrezno razumevanje tveganj PD/FT ter zagotavljati, da zaposleni učinkovito opravljajo naloge PPDFT.

2.1.2. Posodabljanje ocene tveganja

Ocena tveganja ni enkraten dogodek, temveč je kontinuiran proces. Zavezanci morajo oceno tveganja redno posodabljati, zlasti ob upoštevanju sprememb:

-

(zunanjega) okolja, v katerem posluje zavezanec;

-

predpisov;

-

tehnik in trendov PD/FT;

-

notranjega okolja zavezanca.

V skladu s tem mora zavezanec zagotoviti redno pregledovanje in posodabljanje OTZ ter notranjih politik OTS, vključno s kriteriji tveganja, ki vplivajo na OTS. Pri tem mora zavezanec zagotoviti vsaj (glej tudi 6. poglavje Sektorske smernice za posamezne zavezance):

a)

posodobitev OTZ enkrat letno, in sicer najpozneje do 31. 3. s podatki za preteklo leto;

b)

preverjanje in posodabljanje kriterijev tveganja in metodologije OTS najmanj enkrat na dve (2) leti;

c)

posodobitev OTZ, metodologije OTS in kriterijev tveganja pred pomembno spremembo, kot so uvedba novega produkta (npr. omogočanje porabe e-denarja s plačilno kartico), sprememba poslovne prakse (npr. ukinitev prodajnih mest in prehod na poslovanje brez osebne navzočnosti strank), nove distribucijske poti (npr. videoelektronska identifikacija ali drugi načini identifikacije), uporaba novih tehnologij (npr. uporaba inovativnih tehnologij v informacijski podpori za spremljanje poslovanja strank) ali v primeru organizacijskih sprememb (npr. prevzem ali združitev več zavezancev in potrebna reorganizacija funkcij PPDFT). Posodobitev ni potrebna, če zavezanec oceni, da je vpliv spremembe na OTZ, metodologijo OTS in kriterije tveganja neznaten.

2.2. Ocena tveganja zavezanca (OTZ)

Ocena tveganja zavezanca (OTZ) je zavezancu v pomoč pri razumevanju tega, katera poslovna področja so izpostavljena večjemu tveganju za morebitne zlorabe z vidika PD/FT in na katerih je treba okrepiti kontrolno okolje, da bodo tveganja PD/FT uspešno obvladovana. Tudi BCBS v Smernicah za učinkovito upravljanje tveganj PPDFT (Glej opombo 1) ugotavlja, da učinkovito upravljanje tveganj PD/FT zahteva pravočasno prepoznavanje in oceno tveganj na ravni zavezanca ter pripravo in implementacijo ustreznih politik, postopkov in kontrol, sorazmernih s stopnjo ugotovljenega tveganja.

18. člen ZPPDFT-2 določa, da mora zavezanec opredeliti in oceniti tveganja, povezana s posameznimi skupinami ali vrstami strank, s katerimi ima sklenjeno poslovno razmerje; z geografskimi območji, s katerih prihajajo stranke ali s katerimi so povezane transakcije zavezanca; s produkti in storitvami, ki jih ponuja; transakcijami, ki jih izvaja, ter distribucijskimi potmi, prek katerih ponuja produkte in storitve. Ob upoštevanju značilnosti (zlasti velikosti, vrste in obsega poslov, raznolikosti strank in poslovnih razmerij) zavezanca mora ta za učinkovito opredelitev in oceno posameznih tveganj iz 18. člena ZPPDFT-2 opredeliti in oceniti tudi tveganje, ki izvira iz njegovega poslovanja.

OTZ se uporabi za naslednji namen:

-

vodstvu zavezanca je v pomoč pri ugotavljanju, ali je na vseh poslovnih področjih oziroma v vseh poslovnih procesih vzpostavljen učinkovit sistem za obvladovanje tveganj PD/FT;

-

je podlaga za razvoj ustrezne strategije za zmanjšanje ugotovljenega tveganja PD/FT (npr. prenova politik in postopkov PPDFT, zagotavljanje zadostnih kadrovskih resursov, dodeljevanje ustreznih sredstev, zagotovitev tehnološke nadgradnje).

Pri OTZ zavezanec upošteva kriterije tveganja na ravni skupine ali vrste strank, produktov, storitev, transakcij, geografskih območij, distribucijskih poti (inherentno tveganje) in vzpostavljeno kontrolno okolje. Poleg tega zavezanec upošteva tudi druge kriterije tveganja, ki bi lahko vplivali na njegovo OTZ, kot so tveganje na ravni države in sektorsko tveganje ter strategija poslovanja zavezanca v prihodnje (npr. širjenje poslovne mreže, novi produkti, dodatno zaposlovanje).

Pri pripravi metodologije za OTZ in tudi sami izvedbi OTZ dejavno sodeluje pooblaščenec za PPDFT, ki ima potrebne informacije in strokovno znanje, na podlagi katerih oceni, ali je OTZ v skladu z naravo in obsegom poslovanja zavezanca. Pri tem je ključna tudi vloga zaposlenih, ki so v skladu z ZPPDFT-2 dolžni pooblaščencu za PPDFT zagotoviti pomoč in podporo pri zagotavljanju potrebnih podatkov in dokumentacije za OTZ. Če zavezanec pripravo OTZ v celoti prepusti drugi osebi ali organizacijski enoti pri zavezancu ali zunanjemu izvajalcu, mora pooblaščenec za PPDFT pregledati OTZ in podatke, ki so bili podlaga za pripravo, ter oceniti, ali OTZ izraža dejansko stanje zavezanca.

Ne glede na to, ali zavezanec sam pripravi OTZ ali pri tem uporablja zunanjega izvajalca, mora OTZ odražatiposebnosti zavezanca in njegovega poslovanja.

V skladu z načelom sorazmernosti, zavezanci, ki ne ponujajo kompleksnih produktov ali storitev in katerih izpostavljenost tveganjem PD/FT je nizka, ne potrebujejo kompleksnih ali obširnih OTZ. Opredelitev tovrstnih zavezancev in minimalnih standardov za oceno inherentnega tveganja in področja, na podlagi katerih zavezanci ocenijo kontrolno okolje, vsebujejo sektorske smernice (glej 6. poglavje Sektorske smernice za posamezne zavezance).

2.2.1. Metodologija OTZ

OTZ mora zajemati celotno poslovanje zavezanca, v katerem je izpostavljen tveganjem PD/FT. OTZ je sestavljena iz ocene inherentnega tveganja in ocene vzpostavljenega kontrolnega okolja ter se odraža v ocenipreostalega tveganja (angl. Residual Risk).

OCENA TVEGANJA ZAVEZANCA
Inherentno tveganje	Kontrolno okolje	Preostalo tveganje
Stranke	Upravljanje tveganj PPDFT	Na podlagi ocene inherentnega tveganja in kontrolnega okolja, ocenimo preostalo tveganje kot: – nizko tvegano – običajno tvegano – povečano tvegano – visoko tvegano
	Politike in postopki
Geografska območja	Pregled stranke
	Poročanje
Produkti in storitve	Vodenje evidenc in hramba podatkov
	Funkcija PPDFT
Transakcije	Zaznava in poročanje suma PD/FT
	Monitoring in notranje kontrole
Distribucijske poti	Izobraževanja
	Neodvisna revizija
Druga tveganja	Nadzorniški ukrepi

OTZ je odvisna od velikosti zavezanca, narave njegovega poslovanja oziroma politike do sprejemanja tveganj in posledično vzpostavljenih kontrol glede na tveganja (glej 6. poglavje Sektorske smernice za posamezne zavezance).

V nadaljevanju so navedeni kriteriji za oceno inherentnega tveganja in področja, na podlagi katerih zavezanci ocenijo kontrolno okolje. Zavezanci upoštevajo spodaj navedene kriterije inherentnega tveganja in kriterije znotraj področij kontrolnega okolja v obsegu in vsebini, kot so relevantna za zavezanca. Zavezanec predlagani nabor kriterijev dopolni glede na lastna tveganja PD/FT.

2.2.1.1. Inherentno tveganje

Inherentno tveganje je tveganje, ki mu je zavezanec izpostavljen pred vzpostavitvijo kontrolnega okolja. Pri ocenjevanju inherentnega tveganja zavezanec analizira kriterije tveganja, ki jih lahko združimo v naslednje skupine:

-

Kriteriji tveganja, vezani na stranko

Zavezanec analizira število strank glede na vrste oziroma skupine strank, ki jih razvrsti glede na naslednje kriterije tveganja:

– stranke OTS (npr. število strank, razvrščenih v kategorijo tveganosti stranke nizkega, običajnega oziroma visokega tveganja);

– status stranke (npr. število rezidentov, nerezidentov; število PIO; število družb, ki kotirajo na borzi vrednostnih papirjev, organi javne uprave in javna podjetja);

– dejavnosti stranke (npr. število družb, ki delujejo v visoko tvegani industriji oziroma katerih dejavnost je visoko tvegana);

– ugled stranke (npr. število prejetih poizvedb oziroma zahtev za zadržanje sredstev s strani Urada glede na stranko);

– obnašanje stranke (npr. število prijav suma PD/FT glede na stranko).

-

Kriteriji tveganja, vezani na geografsko območje

Zavezanec analizira, v kolikšnem obsegu posluje s strankami, ki so povezane z bolj in manj tveganimi geografskimi območji, glede na:

– sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče stranke (npr. število strank, ki imajo sedež, stalno ali začasno prebivališče na geografskem območju, ki predstavlja nizko, običajno, povečano ali visoko tvegano geografsko območje; stranka ima sedež, stalno ali začasno prebivališče v državi, za katero veljajo omejevalni ukrepi, ali v državi s Seznama tretjih držav z visokim tveganjem);

– državljanstvo stranke (npr. število strank, ki so državljani geografskega območja, ki predstavlja nizko, običajno, povečano ali visoko tveganega geografskega območja; število strank, ki so državljani države, za katero veljajo omejevalni ukrepi, ali države s Seznama tretjih držav z visokim tveganjem).

-

Kriteriji tveganja, vezani na produkt, storitev oziroma transakcije

Produkti, storitve in transakcije, ki jih zavezanec ponuja strankam, lahko pomembno vplivajo na tveganje PD/FT. Zato se v okviru te skupine upošteva obseg poslovanja po posameznih vrstah produktov in storitev:

a)

produkti:

– računi (npr. obseg poslovanja na transakcijskih računih rezidentov/nerezidentov, obseg poslovanja na računih z e-banko, obseg poslovanja na varčevalnih računih, trgovalnih računih);

– kartice (npr. obseg poslovanja s predplačniškimi karticami);

– depoziti (npr. stanje depozitov);

– krediti (npr. stranke hipotekarnih, potrošniških, premostitvenih kreditov);

– drugi produkti, ki jih ponuja zavezanec;

b)

storitve (npr. obseg poslovanja v okviru storitev denarnih nakazil prek posrednikov Western Union/Money Gram; trgovinskega financiranja; drugih storitev, ki jih ponuja zavezanec);

c)

transakcije: pri teh upoštevamo obseg transakcij glede na tveganje geografskega območja in tudi glede na druge kriterije tveganj (npr. obseg transakcij, vezanih na geografsko območje z nizkim, običajnim, povečanim ali visokim tveganjem; obseg gotovinskega poslovanja).

-

Kriteriji tveganja, vezani na distribucijske poti

Določene distribucijske poti predstavljajo višje tveganje PD/FT, zato jih je smiselno upoštevati pri oceni inherentnega tveganja. Pri tem je pomembno število strank, ki so sklenile poslovno razmerje z zavezancem prek posamezne distribucijske poti (npr. poslovna razmerja, sklenjena v osebni navzočnosti, prek tretje osebe, s sredstvi elektronske identifikacije, z uporabo videoelektronske identifikacije oziroma z drugimi načini ugotavljanja in preverjanja istovetnosti).

-

Druga tveganja

– velikost zavezanca (npr. število zaposlenih, poslovalnic, podružnic in hčerinskih družb);

– geografska izpostavljenost zavezanca (npr. sedež matične družbe, sedež podružnic in hčerinskih družb);

– kadrovske spremembe pri zavezancu (npr. v komercialnih službah, zalednih službah na mestu pooblaščenca za PPDFT);

– vzpostavljena informacijska podpora za PPDFT (npr. kdo je razvil podporo, kako se obdelujejo zadetki, se obdelujejo pravočasno);

– sektorsko tveganje (npr. kot izhaja iz nadnacionalne in nacionalne ocene tveganja).

Zaradi različne narave in načina poslovanja se inherentno tveganje pri zavezancih iz 1. in 2. točke poglavja 1.2. Področje uporabe ugotavlja za vsako poslovno področje, in sicer za:

-

Poslovanje z občani, ki zajema ponujanje različnih produktov in storitev strankam, ki so fizične osebe, razen fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost na trgu (npr. s.p., zasebniki);

-

Privatno bančništvo, kot je opredeljeno v poglavju 1.3 Opredelitev pojmov;

-

Poslovanje z malimi in srednjimi podjetji, ki zajema poslovanje z malimi in srednje velikimi družbami in fizičnimi osebami, ki opravljajo dejavnost na trgu (npr. s.p., zasebniki);

-

Poslovanje z velikimi podjetji, ki zajema poslovanje z velikimi družbami in finančnimi institucijami, ki ne spadajo pod katero izmed prej navedenih poslovnih področij;

-

Korespondenčno bančništvo, ki zajema ponujanje kontokorentnih in korespondenčnih storitev in produktov finančnim institucijam in velikim družbam;

-

Investicijsko bančništvo; ki zajema ponujanje investicijskih storitev in poslov, kot so opredeljeni ZTFI-1.

Tovrstna razdelitev zavezancu omogoča prepoznavanje tveganj ne le na ravni zavezanca, temveč tudi na ravni posameznega poslovnega področja. V skladu s tem lahko zavezanec hitreje pristopi k odpravljanju morebitnih ugotovljenih tveganj PD/FT z ukrepi, ki ustrezajo načinu poslovanja posameznega poslovnega področja. V skladu z načelom sorazmernosti se razdelitev po poslovnih področjih ne zahteva za vse zavezance (podrobneje v 6. poglavju Sektorske smernice za posamezne zavezance).

Pri OTZ zavezanec upošteva vsaj zgoraj navedene kriterije tveganja in tiste, za katere oceni, da vplivajo na njegovo izpostavljenost tveganjem PD/FT. Zavezanec znotraj posameznih skupin opredeli dodatne kriterije tveganj oziroma v analizo vključi še dodatna poslovna področja, če je to potrebno na podlagi posebnosti njegovega poslovanja.

Po opravljeni analizi kriterijev tveganja zavezanec oceni inherentno tveganje, pri čemer s stopnjo »nizko tveganje« oceni inherentno tveganje, kadar kriteriji ne predstavljajo večjega tveganja, medtem ko s stopnjo »visoko tveganje« označi inherentno tveganje, v katerem večina kriterijev pomeni visoko tveganje.

Stopnja inherentnega tveganja	Ocena
Nizko tveganje	1
Običajno tveganje	2
Povečano tveganje	3
Visoko tveganje	4

Zavezanec pripravi lastno metodologijo za ocenjevanje inherentnega tveganja, tako da bo OTZ odražala posebnosti njegovega poslovanja.

2.2.1.2. Kontrolno okolje

Ko je inherentno tveganje ocenjeno, je treba v nadaljevanju ugotoviti, v kolikšni meri je vzpostavljeno kontrolno okolje učinkovito. Pri kontrolnem okolju se upoštevajo politike in postopki ter tudi kontrole, ki jih izvajajo zaposleni na prvi stopnji (na ravni organizacijskih enot), na drugi stopnji (na ravni pooblaščenca za PPDFT) in na tretji stopnji (na ravni notranje revizije).

Pri ocenjevanju kontrolnega okolja zavezanec analizira kriterije tveganja, ki izvirajo iz njegovih politik, postopkov in kontrol, v okviru naslednjih področij (glej 6. poglavje Sektorske smernice za posamezne zavezance):

-

Upravljanje tveganj PD/FT

Vodstvo zavezanca je odgovorno za vzpostavitev učinkovitega upravljanja tveganj na področju PPDFT. V skladu s tem mora vzpostaviti in spodbujati tako kulturo obvladovanja tveganj (angl. tone from the top), ki bo zagotavljala ustrezno zavedanje vseh zaposlenih, ter dosledno upoštevanje opredeljenih politik in postopkov (npr. kako so vzpostavljene formalne in neformalne linije poročanja o tveganjih PD/FT, ustrezna umestitev funkcije za PPDFT v organizacijsko shemo zavezanca, ali je funkcija za PPDFT prepoznana kot ključna funkcija).

-

Politike in postopki

Preveri se skladnost notranjih politik zavezanca z zakonskimi zahtevami in usmeritvami pristojnih nadzornih organov. V okviru OTZ zavezanec tudi preveri, ali je z notranjimi politikami in postopki zagotovljeno ustrezno obvladovanje ugotovljenih inherentnih tveganj (npr. ali so notranje politike PPDFT posodobljene v skladu z zakonskimi zahtevami in usmeritvami pristojnih nadzornih organov, ali je zavezanec pravočasno implementiral politike skupine).

-

Pregled stranke

Pregled stranke je eden izmed temeljnih ukrepov PPDFT. Ocenjuje se ustreznost kontrol, s katerimi zavezanec zagotavlja, da se ukrepi pregleda strank dosledno izvajajo in morebitne ugotovljene pomanjkljivosti redno odpravljajo (npr. nepravilnosti pri izvajanju pregleda strank, nepravilnosti pri izvajanju kontrol, ugotovljene nepravilnosti pri OTS).

-

Poročanje

Za učinkovito izvajanje nalog pooblaščenca za PPDFT je poleg ustreznega statusa in umestitve funkcije za PPDFT v organizacijsko shemo zavezanca (kot je opredeljeno v področju »Funkcija PPDFT«) izjemno pomembna tudi vzpostavitev ustreznih poročevalskih tokov. V okviru ocene kontrolnega okolja se tako preveri, ali so vzpostavljene poročevalske linije med pooblaščencem za PPDFT in vodstvom (npr. pogostost poročanja pooblaščenca za PPDFT vodstvu) ter med pooblaščencem za PPDFT in zaposlenimi, odgovornimi za neposredno izvajanje nalog (npr. pogostost poročanja poslovnih enot pooblaščencuza PPDFT) oziroma nadzor nad izvajanjem nalog na področju PPDFT (npr. pogostost poročil področnih koordinatorjev).

-

Vodenje evidenc in hramba podatkov

Zavezanec oceni, ali ustrezno zagotavlja evidence podatkov o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah, opravljenih v okviru poslovnega razmerja, ali občasnih transakcijah ter evidence o sporočenih podatkih Uradu. Prav tako zavezanec oceni, ali zaposleni ustrezno hranijo pridobljene podatke in dokumentacijo o stranki še deset let po opravljeni transakciji oziroma po prekinitvi poslovnega razmerja ter druge podatke, kot jih zahteva zakon (npr. pomanjkljivosti pri hrambi podatkov, pridobljenih v okviru pregleda strank; ustreznost evidence podatkov, sporočenih Uradu).

-

Funkcija PPDFT

Preverijo se umestitev funkcije za PPDFT v organizacijsko strukturo, število zaposlenih, ki izvajajo naloge PPDFT kot izključno delovno obveznost (pooblaščenec za PPDFT, namestniki), in število oseb, ki te nalog izvajajo poleg svojih rednih nalog (namestniki, področni koordinatorji). Na tej podlagi se opravi presoja ustreznosti organizacijsko-kadrovskega ustroja na področju PPDFT glede na inherentno tveganje, ki mu je izpostavljen zavezanec (npr. ali je zavezanec imenoval pooblaščencaza PPDFT, ali pooblaščenec/namestnikza PPDFT izvaja izključno naloge na področju PPDFT, ali področni koordinatorji svoje delo opravljajo kakovostno in učinkovito).

-

Zaznava in poročanje suma PD/FT

Sistem za PPDFT mora biti vzpostavljen tako, da zavezancu zagotavlja pravočasno prepoznavanje sumljivega poslovanja in sporočanje Uradu. Pri tem se ocenita učinkovitost delovanja sistema za prepoznavanje odstopanj od običajnega poslovanja in tudi učinkovitost postopkov nadaljnje obravnave neobičajnega poslovanja, ki so podlaga za ugotavljanje sumljivega poslovanja in prijavo suma PD/FT (npr. ustrezno delovanje aplikativne podpore za prepoznavanje neobičajnega poslovanja, ustrezna obravnava zaznanih odstopanj, pravočasnost pri poročanju pooblaščencuza PPDFT/Uradu).

-

Monitoring in notranje kontrole

Zavezanci morajo zagotoviti redno notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog PPDFT. V tem delu se ocenjuje predvsem učinkovitost kontrol, ki so vzpostavljene na drugi stopnji in za katere je pristojen pooblaščenec za PPDFT (npr. število izvedenih drugostopenjskih kontrol, kakovost izvajanja drugostopenjskih kontrol, realizacija planiranih kontrol).

-

Izobraževanja

Zavezanec mora skrbeti za redno strokovno usposabljanje vseh zaposlenih, ki opravljajo naloge, ki se kakor koli nanašajo na PPDFT. V sklopu ocenjevanja kontrolnega okolja se v tem segmentu presoja, ali je bil uresničen letni plan izobraževanj, ali so bile v izobraževanje vključene vse ciljne skupine udeležencev in ali so teme izobraževanj v zadostni meri ustrezale inherentnim tveganjem, ki jim je izpostavljen zavezanec (npr. realizacija letnega plana izobraževanj, število navzočih na izobraževanjih).

-

Neodvisna revizija (Glej opombo 2)

Služba notranje revizije izvaja neodvisno preverjanje sistema za PPDFT z namenom odkrivanja morebitnih pomanjkljivosti ter okrepitve obstoječih politik, postopkov in kontrol zavezanca. Pri tem se presoja, ali je notranja revizija v sklopu svojih pregledov ugotavljala bistvene pomanjkljivosti ali kršitve, ki kažejo, da je treba kontrolno okolje okrepiti (npr. pogostost revizijskih pregledov na področju PPDFT, ugotovljene kršitve, odprava kršitev).

-

Nadzorniški ukrepi:

V analizo kontrolnega okolja je treba vključiti tudi morebitne preglede pristojnih nadzornih organov na področju PPDFT in njihove nadzorniške ukrepe (npr. ali je bil izveden pregled pristojnega nadzornega organa, ugotovljene kršitve, odprava kršitev).

Zavezanec pri analizi kontrolnega okolja upošteva zgoraj navedena področja in tiste kriterije tveganja, za katere meni, da vplivajo na njegovo tveganje za PD/FT, pri čemer področja lahko še podrobneje razdeli na posamezne kriterije tveganja oziroma v analizo vključi še dodatna področja.

Po opravljeni analizi kriterijev tveganja znotraj posameznih področij kontrolnega okolja je treba kontrolno okolje še oceniti. Zavezanec z »dobro« oceni kontrolo, ki se izvaja učinkovito in redno ter pri kateri niso bile ugotovljene pomanjkljivosti, medtem ko z oceno »slabo« označi kontrolo, ki ni učinkovita ali ne obstaja.

Ocena kontrolnega okolja	Ocena
Dobro kontrolno okolje	1
Sprejemljivo kontrolno okolje	2
Pomanjkljivo kontrolno okolje	3
Slabo kontrolno okolje	4

Zavezanec mora pripraviti lastno metodologijo ocenjevanja kontrolnega okolja, tako da bo OTZ odražala posebnosti njegovega poslovanja.

Medtem ko je inherentno tveganje analiza in ocena kvantitativnih podatkov (število in obseg) kriterijev tveganja, je ocena kontrolnega okolja kvalitativne narave. S tem razlogom ima pooblaščenecza PPDFT po zaključeni analizi in oceni inherentnega tveganja in kontrolnega okolja možnost predlagati, da se posamezna področja kontrolnega okolja ocenijo strožje ali manj strogo, kot je opredeljeno v metodologiji OTZ (npr. kontrola se izvaja manj pogosto, vendar se izkazuje za učinkovito). Pooblaščenec lahko predlaga spremembo ocene kontrolnega okolja na podlagi strokovne presoje in ob upoštevanju značilnosti celotnega sistema PPDFT pri zavezancu. Sprememba ocene kontrolnega okolja, ki jo predlaga pooblaščenec za PPDFT, mora biti jasno dokumentirana in jo mora odobriti vodstvo zavezanca.

2.2.1.3. Preostalo tveganje (angl. Residual Risk)

Na podlagi analize in ocene inherentnega tveganja ter kontrolnega okolja zavezanec oceni preostalo tveganje (ocena preostalega tveganja). Z oceno preostalega tveganja se zavezanec seznani s tem, ali vzpostavljen sistem omogoča učinkovito odkrivanje in preprečevanje PD/FT ali so potrebne izboljšave.

Ocena preostalega tveganja je izražena v eni izmed štirih stopenj:

-

Nizko preostalo tveganje

Preostalo tveganje je ocenjeno kot nizko v primerih, ko je inherentno tveganje na ravni zavezanca ocenjeno kot nizko ali običajno, pri čemer je vzpostavljeno kontrolno okolje ocenjeno kot dobro ali sprejemljivo.

-

Običajno preostalo tveganje

Preostalo tveganje je ocenjeno kot običajno v primerih:

-

ko je inherentno tveganje ocenjeno kot nizko, kontrolno okolje pa kot pomanjkljivo ali slabo;

-

ko je inherentno tveganje ocenjeno kot visoko ali povečano, pri čemer je kontrolno okolje ocenjeno kot dobro;

-

ko je inherentno tveganje ocenjeno kot običajno, vzpostavljeno kontrolno okolje pa je ocenjeno kot sprejemljivo.

-

Povečano preostalo tveganje

Preostalo tveganje je ocenjeno kot povečano v primerih, ko je inherentno tveganje ocenjeno kot običajno ali povečano, pri čemer je obstoječe kontrolno okolje ocenjeno kot pomanjkljivo ali slabo. Preostalo tveganje je povečano tudi, ko je inherentno tveganje ocenjeno kot visoko ali povečano, čeprav je vzpostavljeno kontrolno okolje ocenjeno kot sprejemljivo.

-

Visoko preostalo tveganje

Preostalo tveganje je ocenjeno kot visoko v primerih, ko je inherentno tveganje na ravni poslovnega področja oziroma zavezanca ocenjeno kot visoko ali povečano, pri čemer je vzpostavljeno kontrolno okolje ocenjeno kot pomanjkljivo ali slabo.

OCENA TVEGANJA ZAVEZANCA
OCENA PREOSTALEGA TVEGANJA		Kontrolno okolje
OCENA PREOSTALEGA TVEGANJA		Dobro	Sprejemljivo	Pomanjkljivo	Slabo
Inherentno tveganje	Visoko	OT	PT	VT	VT
	Povečano	OT	PT	PT	VT
	Običajno	NT	OT	PT	PT
	Nizko	NT	NT	OT	OT

Pooblaščenec za PPDFT lahko predlaga, da se ocena preostalega tveganja zviša ali zniža za največ eno stopnjo (npr. predvidena združitev z drugim zavezancem za PPDFT). Razlogi za spremembo ocene preostalega tveganja morajo biti dokumentirani in jih mora odobriti vodstvo zavezanca.

Zavezanec vzpostavi lastno metodologijo ocenjevanja preostalega tveganja, pri čemer mora upoštevati naslednje:

-

ocena preostalega tveganja naj nima več kot pet (5) in manj kot tri (3) stopnje tveganja;

-

preostalo tveganje ne more biti ocenjeno kot nizko tveganje, kadar je inherentno tveganje ocenjeno kot visoko tvegano;

-

preostalo tveganje ne more biti ocenjeno kot nizko tveganje, kadar je kontrolno okolje ocenjeno kot slabo.

2.2.2. Ukrepi zavezanca na podlagi OTZ

Po izvedeni OTZ sledijo nadaljnje aktivnosti:

1.

Zavezanec dokumentira OTZ: opredeli kriterije tveganja, na podlagi katerih je analiziral in ocenil inherentno tveganje in kontrolno okolje, opiše metodologijo za oceno inherentnega tveganja, kontrolnega okolja in preostalega tveganja, pojasni oceno inherentnega tveganja, kontrolnega okolja in preostalega tveganja ter morebitne razloge za odstopanje od ocene kontrolnega okolja ali preostalega tveganja.

2.

Ko je OTZ dokumentirana, jo potrdi vodstvo zavezanca.

3.

Odgovorni zaposleni pri zavezancu (pooblaščenec za PPDFT, odgovorni član uprave ali drugi zaposleni) rezultate OTZ predstavi odgovornim osebam za posamezna poslovna področja in notranji reviziji. V skladu z načelom sorazmernosti sektorske smernice, za posamezne zavezance, navedeno zahtevo urejajo drugače (podrobneje 6. poglavje Sektorske smernice za posamezne zavezance).

4.

Na podlagi OTZ zavezanec pripravi ukrepe za obvladovanje tveganj PD/FT, kot so predstavljeni v nadaljevanju.

Na podlagi ugotovljene stopnje preostalega tveganja v okviru izvedene OTZ zavezanec pripravi ukrepe, ki bodo morebitna ugotovljena tveganja PD/FT pri zavezancu zmanjšali. Če so bile med OTZ ugotovljene pomanjkljivosti v kontrolnem okolju (npr. pomanjkljive politike ali postopki) ali visoko inherentno tveganje, ki ga zavezanec ne obvladuje ustrezno (npr. zaostanek pri obravnavi zaznanih odstopanj od običajnega poslovanja), je treba pripraviti akcijski načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in določiti rok, v katerem morajo biti pomanjkljivosti odpravljene. Zaznane pomanjkljivosti morajo biti odpravljene v razumnem roku oziroma najpozneje do naslednje OTZ.

Stopnja preostalega tveganja v OTZ vpliva tudi na strategijo zavezanca na področju PPDFT in tudi na poslovnem področju. Zavezanec pri odločitvah, ali bo uvedel dodatne produkte ali storitve, vzpostavil nove distribucijske poti in ali bo v zvezi s tem treba nadgraditi obstoječe kontrolno okolje (npr. dodatni kadri, IT-investicije), upošteva ugotovitve OTZ.

OTZ vpliva tudi na Politiko sprejemljivosti strank zavezanca, torej, ali bo glede na ugotovljeno stanje inherentnega tveganja in vzpostavljeno kontrolno okolje sprejemal bolj tvegane ali manj tvegane stranke. Gre za poslovno odločitev zavezanca, ki pomembno vpliva na izvajanje ukrepov PPDFT na ravni zavezanca (npr. dodatno izobraževanje zaposlenih, zmanjšanje obstoječih kontrol za manj tvegane stranke) in tudi na ravni posamezne stranke.

2.3. Ocena tveganja stranke (OTS)

Zavezanec na podlagi ocene tveganja stranke (OTS) določi vrsto pregleda stranke (poglobljen, poenostavljen, običajen) in način spremljanja njenih poslovnih aktivnosti. Pri tem velja načelo sorazmernosti, v skladu s katerim so (ob upoštevanju OTS) bolj tvegane stranke predmet pogostejših in obsežnejših kontrol, manj tvegane pa so predmet manj pogostih in manj obsežnih kontrol.

Da bi lahko izvedli OTS z vidika PD/FT, je treba najprej:

-

identificirati kriterije tveganja in

-

določiti pomembnost oziroma vpliv posameznega kriterija tveganja na OTS.

V nadaljevanju so predstavljeni kriteriji tveganja glede na stopnjo tveganja za PD/FT (NT, OT, PT, VT), ki pomenijo minimalni standard, pri čemer posamezni zavezanci upoštevajo minimalne standarde, kot so opredeljeni v sektorskih smernicah (podrobneje 6. poglavje Sektorske smernice za posamezne zavezance).

Zavezanec lahko upošteva dodatne kriterije tveganja oziroma jih obravnava strožje. Pri opredelitvi dodatnih kriterijev tveganja, zavezanci iz 1. do 5. točke poglavja 1.2 Področje uporabe upoštevajo EBA Smernice o dejavnikih tveganja PD/FT.

Ker se pri OTS uporablja pristop, ki temelji na oceni tveganja, posamezen kriterij tveganja še ne pomeni nujno umestitve stranke v kategorijo tveganosti stranke nizkega ali visokega tveganja, razen če je tako izrecno določeno v ZPPDFT-2 in smernicah (stopnja kriterija tveganja »VT« stranko avtomatično uvrsti v kategorijo tveganosti stranke »visoko tveganje«).

2.3.1. Kriteriji tveganja

Zavezanec kriterije tveganja opredeli glede na posamezne vrste tveganja, ki izvirajo iz:

-

stranke same;

-

geografskega območja;

-

produkta, storitve oziroma transakcij;

-

distribucijske poti, prek katere zavezanec ponuja produkt ali storitev;

-

drugih tveganj.

2.3.1.1. Tveganje, povezano s stranko

(angl. Customer Risk)

Tveganje, povezano s stranko, je tveganje, ki izhaja iz:

-

dejavnosti stranke ter je tesno povezano s spremljanjem namena in obsega poslovanja pri zavezancu. Pri fizičnih osebah je zato pomemben podatek o statusu zaposlitve (npr. obseg plačil je odvisen od delodajalca in delovnega mesta, upokojenec, študent, nezaposlen); pri pravnih osebah podatek o dejavnosti (upošteva se glavna dejavnost, ki jo ima pravna oseba registrirano v poslovnem registru) oziroma industrija, v kateri delujejo;

-

statusa stranke in je pri fizičnih osebah povezano s funkcijo, ki jo opravlja v okviru zaposlitve ali interesne dejavnosti (npr. predsednik politične stranke – PIO); pri pravnih osebah pa z njihovo statusno obliko (npr. koncerni, fundacije, združenja in različne druge oblike partnerstev, zaradi katerih so stranke izpostavljene višjemu tveganju);

-

ugleda stranke in je povezano s t. i. »negativnimi informacijami«, ki jih ima zavezanec o stranki:

– na podlagi javno dostopnih podatkov (mediji, informacije iz okolja, pri čemer je treba pri presoji tovrstnih informacij upoštevati tudi zanesljivost in verodostojnost vira, npr. kot negativne informacije se upoštevajo: (i) medijske objave o pravnomočni obsodbi osebe XY zaradi storitve kaznivega dejanja PD ali gospodarskega kriminala, ne pa dopisovanje po forumih o domnevnih dejanjih osebe XY; (ii) kadar je javno znano, da je stranka ali DL predmet preiskav ali je obsojena zaradi terorističnih dejanj oziroma da stranka s tako osebo živi oziroma je drugače tesno povezana);

– na podlagi internih informacij (npr. stranka je poneverila bančni instrument, zoper stranko je prejeta poizvedba Urada);

-

obnašanja stranke,zlasti neobičajno oziroma sumljivo vedenje stranke pred sklenitvijo poslovnega razmerja (npr. stranka ne želi razkriti zakonsko zahtevanih podatkov) ali med njegovim trajanjem (npr. stranka ne želi dostaviti dodatnih dokazil).

Zavezanec pri tem upošteva tudi tveganja, vezana na osebe, ki so povezane s stranko (zakoniti zastopnik, pooblaščenec, DL).

V nadaljevanju je naveden nabor kriterijev tveganj glede na stranko, ki jih zavezanec mora upoštevati kot minimalni standard, pri čemer lahko zavezanec upošteva tudi dodatne kriterije oziroma spodaj navedene kriterije strožje obravnava (glej 6. poglavje Sektorske smernice za posamezne zavezance).

STRANKA PO/FO	KRITERIJI TVEGANJA GLEDE NA STRANKO	STOPNJA TVEGANJA
FO/PO	Stranka je rezident	NT
PO	Družba, ki kotira na borzi vrednostnih papirjev, za katere veljajo zahteve glede razkritja in nalagajo zahteve za zagotavljanje ustrezne preglednosti DL	NT
PO	Kreditna ali finančna institucija s sedežem v državi članici EU ali tretji državi, ki ima vzpostavljene ustrezne mehanizme za PPDFT	NT
PO	Organi javne uprave in javna podjetja Republike Slovenije	NT
PO	Družba v 100-odstotni lasti Republike Slovenije	NT
FO/PO	Stranka je nerezident	OT
PO	Družbe, ki izkazujejo lastništvo na podlagi delnic na prinosnika, pri čemer je lastništvo razvidno iz evidence imetnikov prinosniških delnic pri KDD	OT
PO	Ostale družbe, ki ne zapadejo med visoko ali nizko tvegane	OT
FO	Stranka, katere istovetnost je bila preverjena na podlagi dovoljenja za začasno bivanje ali izkaznice prosilca za mednarodno zaščito	PT
FO/PO	Zakoniti zastopnik stranke ali pooblaščenec je PIO, ožji družinski član PIO oziroma ožji sodelavec s PIO	PT
FO/PO	V zvezi s stranko, zakonitim zastopnikom, pooblaščencem ali DL so bile pridobljene negativne informacije	PT
FO/PO	V zvezi s stranko ali z njo povezano osebo so zaznani indikatorji suma PD/FT, na primer: – stranka ali z njo povezana oseba se vede neobičajno ali sumljivo; – stranka ne zagotovi zadostnih pojasnil glede ekonomske logike predvidenega poslovanja; – obstaja dvom glede verodostojnosti oziroma ustreznosti predložene dokumentacije; – stranka zahteva tajnost pri sklepanju poslovnega razmerja in ne želi razkriti določenih informacij, potrebnih med pregledom.	PT
FO/PO	Za stranko, zakonitega zastopnika, pooblaščenca ali DL je prejeta poizvedba Urada	PT
PO	Družbe, ki delujejo v industriji oziroma katerih dejavnost je3:– posredovanje plačil (t. i. Money Services Business); – izvajanje storitev virtualnih valut ali drugih poslov, vključenih v te storitve; – nevladne in neprofitne organizacije; – dobrodelne organizacije; – proizvajalci in trgovci z orožjem in drugo vojaško opremo; – rudarstvo in pridobivanje rudnin; – naftne in plinske družbe; – gradbeništvo; – farmacija; – prodaja, posredovanje nepremičnin; – prodaja zlata in drugih plemenitih kovin; – prodaja, posredovanje dragocenega blaga oziroma sredstev visoke vrednosti (npr. jahte, avtomobili, umetniški in starinski izdelki); – kazinoji in druge igre na srečo (stavnice, internetne igre na srečo itd.).	PT
PO	Nenadna sprememba v lastniški strukturi ali končnega DL, ki je ni mogoče pojasniti	PT
PO	Lastniška struktura družbe je nenavadna ali prekomerno zapletena glede na naravo njenega poslovanja	PT
PO	Stranka je pravna oseba oziroma drug subjekt tujega prava, ustanovljena za določen namen (angl. Special Purpose Vehicle – SPV), ustanova (angl. Trust)	PT
PO	O kreditni ali finančni instituciji ali drugi pravni osebi, ki je dolžna izvajati ukrepe PPDFT, obstaja verodostojna informacija, da je s strani nadzornih organov prejela nadzorniške ukrepe za odpravo nepravilnosti na področju PPDFT ali administrativno kazen	PT
FO/PO	Stranka ali DL je PIO, ožji družinski član PIO oziroma ožji sodelavec s PIO	VT
FO/PO	Stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali DL je bila prijavljena Uradu zaradi suma PD/FT	VT
FO/PO	Urad je za stranko posredoval zahtevo za spremljanje poslovanja ali zahtevo za zadržanje sredstev	VT
FO/PO	Stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali DL se nahaja na seznamu oseb, skupin in subjektov, ki so vpleteni v teroristična dejanja in za katere veljajo omejevalni ukrepi (npr. FBE)	VT
PO	Družbe, ki izkazujejo lastništvo na podlagi delnic na prinosnika, pri čemer stranka razkrije lastništvo na podlagi pogodbe, notarskega potrdila ali delniške knjige tujega organa	VT

(Glej opombo 3)

2.3.1.2. Tveganje, povezano z geografskim območjem

(angl. Country Risk)

Povečano tveganje predstavljajo države oziroma geografska območja, ki imajo šibek sistem za PPDFT, države z visoko stopnjo korupcije ali kriminala in države, zoper katere so mednarodne institucije uvedle omejevalne ukrepe. Zavezanec pri OTS upošteva tudi geografsko tveganje strank in z njimi povezanimi osebami (če je podatek glede na obseg pregleda na voljo), zlasti:

-

pri fizičnih osebah državljanstvo in območje stalnega in začasnega prebivališča;

-

pri pravnih osebah sedež in geografsko območje, kjer je glavni kraj poslovanja, če je drugačen od sedeža;

-

pri zakonitem zastopniku, pooblaščencu in DL državljanstvo ter območje stalnega in začasnega prebivališča (če je podatek glede na obseg pregleda na voljo).

V nadaljevanju je naveden nabor kriterijev tveganja glede na geografsko območje, ki jih zavezanec mora upoštevati kot minimalni standard, pri čemer lahko zavezanec upošteva dodatne kriterije oziroma spodaj navedene kriterije strožje obravnava (glej 6. poglavje Sektorske smernice za posamezne zavezance).

STRANKA PO/FO	KRITERIJI TVEGANJA GLEDE NA GEOGRAFSKO OBMOČJE	STOPNJA TVEGANJA
FO/PO	Stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali DL je državljan države, za katero se ocenjuje nizko tveganje (članice EU ali tretje države, ki imajo učinkovit sistem preprečevanja PD/FT, nizko stopnjo korupcije ali drugih kaznivih dejanj)	NT
FO/PO	Stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali DL ima sedež, stalno ali začasno prebivališče v državi, za katero se ocenjuje nizko tveganje (članice EU ali tretje države, ki imajo učinkovit sistem preprečevanja PD/FT, nizko stopnjo korupcije ali drugih kaznivih dejanj)	NT
FO/PO	Stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali DL je državljan države, za katero se ocenjuje običajno tveganje (država ni ocenjena kot nizko, povečano ali visoko tvegana)	OT
FO/PO	Stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali DL ima sedež, stalno ali začasno prebivališče v državi, za katero se ocenjuje običajno tveganje (država ni ocenjena kot nizko, povečano ali visoko tvegana)	OT
FO/PO	Stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali DL je državljan države, za katero se ocenjuje povečano tveganje (države, pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav PD/FT; države, zoper katere so bili sprejeti omejevalni ukrepi Varnostnega sveta OZN ali Evropske unije)	PT
FO/PO	Stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali DL ima sedež, stalno ali začasno prebivališče v državi, za katero se ocenjuje povečano tveganje (države, pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav PD/FT; države, zoper katere so bili sprejeti omejevalni ukrepi Varnostnega sveta OZN ali Evropske unije)	PT
FO/PO	Stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali DL je državljan države, ki je na Seznamu tretjih držav z visokim tveganjem	PT
FO/PO	Stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali DL ima sedež ali stalno prebivališče na naslovu, za katerega je znano, da se uporablja le kot fiktivni naslov (v tujini tudi t. i. P.O. BOX)	PT
FO/PO	Stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali DL ima sedež, stalno ali začasno prebivališče v državi, ki je na Seznamu tretjih držav z visokim tveganjem	VT

Ob upoštevanju tveganja za PD/FT posameznega geografskega območja zavezanec pripravi in redno osvežuje lasten seznam geografskih območij, pri čemer naj ta seznam vključuje vse države sveta.

Pri ocenjevanju tveganj geografskih območij se zavezancem priporoča uporaba različnih virov in uporaba pristopa, ki temelji na oceni tveganja. V skladu s tem pristopom posamezen vir ne določa končne ocene tveganja geografskega območja, razen kadar tako določa ZPPDFT-2. Zavezanec posamezno geografsko območje oceni kot nizko, običajno, povečano ali visoko tvegano.

V skladu z načelom sorazmernosti sektorske smernice za posamezne zavezance drugače urejajo zahtevo za pripravo lastnega seznama in ocenjevanje geografskih območij (podrobneje poglavje 6. Sektorske smernice za posamezne zavezance).

Obvezni viri, ki jih je zavezanec dolžan upoštevati pri oceni geografskega območja:

-

Seznam tretjih držav z visokim tveganjem (glej poglavje 1.3. Opredelitev pojmov);

Smernice o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma

Časovnica