TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožnik kljub ugotovljeni splošni verodostojnosti ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, saj ni izkazana verjetnost, da bo podvržen prepovedanemu ravnanju (preganjanju) v bodoče. Tožena stranka je namreč presojo prihodnjega preganjanja pravilno temeljila na abstraktni verjetnosti, izhajajoč iz navedene ocene vsebine poročil o sedanjih razmerah v tožnikovi izvorni državi ter razvojne tendence (trenda) spoštovanja človekovih pravic. Pravilno je torej ocenila kredibilnost poročil in ugotovila, da tožniku ne grozi prihodnje preganjanje. Pri tem je upoštevala njegove osebne izkušnje v zvezi z izvorno državo (besedno zmerjanje in udeležba v dveh pretepih, v katerih tožnik ni utrpel škode, ki tudi po presoji sodišča glede na stopnjo intenzivnosti ne morejo biti resen znak tožnikovega utemeljenega strahu pred preganjanjem.

Tožena stranka je zato, ker je bil tožnik v postopku izdaje upravnega akta otrok, ocenila, da bi bil v primeru takojšnje vrnitve v izvorno državo podvržen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, in mu iz tega razloga priznala status subsidiarne zaščite.