TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Nosilec modela se po zakonu šteje za avtorja nove oblike telesa, oziroma za pravnega naslednika avtorja (drugi odstavek 85. člena ZVITIZR - Ur. list SFRJ, št. 34/81...20/90). Če nekdo drug trdi, da je avtor te nove oblike telesa, svojih avtorskih upravičenj tudi po določbah 95. in 96. člena ZAP (Ur. list SFRJ, št. 19/78...21/90) ne more uveljaviti proti nikomur, dokler ne uspe s tožbo, naj se nosilcu modela prekliče pravica do modela in on sam razglasi za njegovega nosilca (drugi odstavek 123. člena ZVITIZR).

Obrazložitev:

Tožnik je želel izdelovati stenske telefonske vtičnice nove oblike. S tretjo osebo se je dogovoril, da jo bo oblikovala. Ta je to storila in s pisno pogodbo odstopila tožniku materialne avtorske pravice v zvezi z oblikovanjem telefonske vtičnice.

Tudi drugi toženec se je odločil, da bo izdeloval stenske telefonske vtičnice nove oblike. Zaradi njenega oblikovanja je šel k isti tretji osebi. Ta mu je prodala iste načrte telefonske vtičnice kot tožniku. Pisne pogodbe pa nista sklenila. Žena drugega toženca - prva toženka - je uspela zavarovati na svoje ime novo obliko telefonske vtičnice z modelom.

Tožnik in drugi toženec sta začela izdelovati telefonske vtičnice v novi obliki. Ko je tožnik ugotovil, da jih izdeluje tudi drugi
toženec, je zoper oba toženca vložil tožbo, katero je oprl na določbe Zakona o avtorski pravici.

Sledeč tožbenemu zahtevku je sodišče prve stopnje s sodbo ugotovilo, da sta oba toženca kršila materialno avtorsko pravico tožnika: prva toženka s tem, ker je posnela tožnikov izdelek in tehnično dokumentacijo ter se prijavila kot avtorica izdelka telefonske vtičnice, drugi toženec pa s tem, ker izdeluje in prodaja telefonske vtičnice. Drugemu tožencu je še prepovedalo nadaljnjo proizvodnjo, takšen zahtevek proti prvi toženki pa je zavrnilo. Bistvo razlogov sodbe sodišča prve stopnje je naslednje:

Avtor nove telefonske vtičnice je tretja oseba. Ta je z veljavno, v pisni obliki sklenjeno pogodbo prodala avtorske pravice tožniku. Zato jih ni mogla prenesti še na drugega toženca. S tem niti ni sklenila pisne pogodbe. Tožnik ima kot nosilec materialnih avtorskih pravic po Zakonu o avtorski pravici zahtevek, kakršnega je postavil. Nobeden od tožencev namreč ni avtor nove telefonske vtičnice. Zato lahko prepove drugemu tožencu proizvodnjo in prodajo telefonskih vtičnic. Zahtevek na prepoved proizvodnje in prodaje novih telefonskih vtičnic proti prvi toženki pa je zavrnilo, ker jih prva toženka ni proizvajala, sicer pa je tudi nosilka modela.

Pritožbo drugega toženca zoper sodbo sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Revizijsko sodišče pa je toženčevi reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo tudi proti drugemu tožencu.

Iz razlogov sodbe revizijskega sodišča:

"Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva toženka dne 25.12.1989 prijavila zaradi zavarovanja z modelom novo obliko stenske telefonske vtičnice (1. alinea drugega odstavka 2. člena Zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja - Ur. list SFRJ, št. 34/81...20/90; v nadaljevanju: ZVITIZR) ter da ji je bil model priznan in vpisan v register 19.10.1990. Ta dejstva sprejema kot pravilno ugotovljena tudi pritožbeno sodišče in med strankama nikoli niso bila sporna.

Nosilec modela ima (med drugim) pravico v proizvodnji izkoriščati zavarovano obliko telesa, ne dovoliti drugim, da jo izkoriščajo,
da(ja)ti v promet predmete, izdelane po zavarovani obliki telesa in razpolagati z modelom (1. do 3. točka 44. člena ZVITIZR). Te pravice pridobi z vpisom priznane pravice modela v ustrezni register, veljajo pa od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava za priznanje pravice modela (50. člen ZVITIZR).

Glede na zgoraj navedena dejstva, ugotovljena v postopku pred sodiščem prve stopnje, gredo prvi toženki vse naštete pravice iz
modela. Kot nosilka modela se že po zakonu šteje za avtorico nove oblike telesa oziroma za pravno naslednico (singularno ali
univerzalno) avtorja (drugi odstavek 85. člena ZVITIZR). Zato je samo ona, in nihče drug, upravičena s tožbo iz 117. člena ZVITIZR preprečiti drugim neupravičeno izkoriščanje zavarovane oblike telesa, neupravičeno dajanje v promet predmetov, izdelanih po zavarovani obliki telesa, oziroma drugačno zlorabo zavarovane oblike telesa.

Tožba drugega tožnika sicer ne temelji na 117. členu ZVITIZR, ampak na 95. in 96. členu Zakona o avtorski pravici (Ur. list SFRJ, št. 19/78...21/90). To tudi ne more. Dokler je namreč nosilka pravic iz modela prva toženka se, kot je že zgoraj navedeno, samo ona šteje za avtorico zavarovane oblike telesa oziroma za avtorjevo pravno naslednico. Če pa je drugi tožnik menil, da je on avtor nove oblike telesa, oziroma njegov pravni naslednik, bi moral s tožbo iz drugega odstavka 123. člena ZVITIZR zahtevati, da se prvi toženki prekliče pravica do modela in on sam razglasi za njegovega nosilca. To možnost je imel, ker je takšno tožbo dal ZVITIZR v drugem odstavku 123. člena tudi pravnim naslednikom avtorjev. Po lastnih navedbah pa naj bi bil drugi tožnik avtorjev singularni pravni naslednik.

Ker se prva toženka šteje za avtorico nove oblike telesa dokler je nosilka modela, ni nihče kršil avtorske pravice tožnika. Zato ta ne more nikomur prepovedovati kakršnegakoli izkoriščanja z modelom zavarovane nove oblike telesa, tudi drugemu tožencu ne".