TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbama se ugodi, odločba Upravne enote Škofja Loka št. 351-161-/2018-43 z dne 11. 7. 2019, odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-213/2019/10 z dne 3. 7. 2020 in sklep Upravne enote Škofja Loka št. 351-161-/2018-53 z dne 28. 1. 2020 se odpravijo in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 939,40 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahteva A., d. o. o., ... za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je namen določbe 117. člena GZ legalizirati objekte, pri katerih je zaradi časa njihove gradnje (tj. gradnje pred 1. 1. 1998) zakonodajalec ocenil, da nad javnim interesom (sicer pogojno, saj je tako izdano dovoljenje le začasno) prevlada interes ohranitve objekta. Ni pa logično (in bi bilo tudi v nasprotju z namenom navedene zakonske določbe), da bi zakonodajalec to možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko je predmet legalizacije celoten objekt, ne pa tudi, ko je predmet legalizacije del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus - z večjega na manjše). Temu nasprotno toženkino stališče bi pomenilo, da je celotni objekt (postal) nedovoljen objekt (nelegalen oziroma neskladen objekt).