na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sklep II Ips 82/2011 - denacionalizacijski postopek – nepravdni postopek – razpravno načelo – prekluzija - vrnitev nepremičnin v naravi – smiselna uporaba določb pravdneg...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
19.1.2012
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sklep II Ips 82/2011
INTERNA OZNAKA
VS0014994
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
denacionalizacijski postopek – nepravdni postopek – razpravno načelo – prekluzija - vrnitev nepremičnin v naravi – smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku – razpravno načelo – trditveno breme – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja – izhodiščna vrednost kmetijskih zemljišč – tržna vrednost kmetijskih zemljišč – institut exceptio illegalis
PODROČJE VSRS
DENACIONALIZACIJA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – NEPRAVDNO PRAVO
IZREK
Revizija zoper odločitev o stroških se zavrže.
Sicer se revizija zavrne.
Predlagatelj je dolžen prvi nasprotni udeleženki povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 1.847,93 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Sicer se revizija zavrne.
Predlagatelj je dolžen prvi nasprotni udeleženki povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 1.847,93 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
JEDRO
Postopek na podlagi zahteve za denacionalizacijo je postopek, ki se ne začne po uradni dolžnosti in v katerem nastopajo udeleženci z nasprotujočimi interesi, med katerimi obstoji spor. Zato ta postopek ne sodi med tiste nepravdne postopke pri katerih je namen bistveno drugačen od pravde in je treba uporabiti 286.b člen ZPP. Na podlagi te določbe pa je treba šteti, da je predlagatelj očitka kršitve razpravnega načela in tega, da se ni imel možnosti opredeliti do dejstev, ki naj bi bila ugotovljena kot nesporna, uveljavljal prepozno.
Zakonitost Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, oziroma v njem določene izhodišče vrednosti, je odvisna od dejanske ugotovitve, da so tržne cene v času od njegove uveljavitve narasle prek meje iz drugega odstavka 5. člena in za koliko. Zgolj v tem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti izhodiščne vrednosti iz Odloka in bi jo bilo treba v okviru pravilne uporabe materialnega prava ter v skladu z institutom exceptio illegalis prilagoditi. Tega dejstva pa predlagatelj zgolj z navedbo, da je tolikšna porast cen splošno znana, ni uspel izkazati. Da se določeno dejstvo lahko na podlagi 214. člena ZPP šteje za splošno znano, mora biti znano širšemu krogu ljudi oziroma mora o njem obstajati splošen socialni konsenz. V tem smislu bi lahko standard splošno znanega doseglo zgolj dejstvo, da cene kmetijskih zemljišč od leta 1992 nihajo, ne pa sama višina njihove tržne cene. To pomeni, da tega dejstva (in z njim povezane ugotovitve ali, in za koliko odstotkov, je tržna cena presegla izhodiščno) niti pritožbeno niti revizijsko sodišče brez konkretne trditvene podlage in predloženih dokazov ni dolžno ugotavljati (7. in 212. člen ZPP).
Zakonitost Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, oziroma v njem določene izhodišče vrednosti, je odvisna od dejanske ugotovitve, da so tržne cene v času od njegove uveljavitve narasle prek meje iz drugega odstavka 5. člena in za koliko. Zgolj v tem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti izhodiščne vrednosti iz Odloka in bi jo bilo treba v okviru pravilne uporabe materialnega prava ter v skladu z institutom exceptio illegalis prilagoditi. Tega dejstva pa predlagatelj zgolj z navedbo, da je tolikšna porast cen splošno znana, ni uspel izkazati. Da se določeno dejstvo lahko na podlagi 214. člena ZPP šteje za splošno znano, mora biti znano širšemu krogu ljudi oziroma mora o njem obstajati splošen socialni konsenz. V tem smislu bi lahko standard splošno znanega doseglo zgolj dejstvo, da cene kmetijskih zemljišč od leta 1992 nihajo, ne pa sama višina njihove tržne cene. To pomeni, da tega dejstva (in z njim povezane ugotovitve ali, in za koliko odstotkov, je tržna cena presegla izhodiščno) niti pritožbeno niti revizijsko sodišče brez konkretne trditvene podlage in predloženih dokazov ni dolžno ugotavljati (7. in 212. člen ZPP).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.