TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sklepa sodišč druge in prve stopnje v odločitvi, ki se nanaša na prvega tožnika, razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Tožba, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, je odškodninska. Tako pravno naravo so ji z navedbo posameznih elementov civilnega delikta in pravne podlage (26. člen URS in 281. člen ZUP) določili tožniki. Razlogi izpodbijanega sklepa, da tožbene trditve o podržavljenju na podlagi Odloka AVNOJ-a, o ničnosti zaplembene odločbe in o nemožnosti vrnitve zaplenjenega premoženja v naravi v resnici pomenijo, da gre za denacionalizacijski postopek, urejen s specialnim zakonom, ki ureja tudi vrnitev v obliki odškodnine, ko vrnitev v naravi ni mogoča, so po povedanem napačni. Prav tako tudi razlogi sodišča prve stopnje, da je za preizkus sodne pristojnosti ključnega pomena, ali je bil podlaga za podržavljenje predpis iz 3. člena ZDen ali iz 5. člena istega zakona: to razlikovanje je (bilo) odločilno pri presoji stvarne pristojnosti za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo.

Tožniki bi bili kot dediči so nujni sosporniki v nekaterih sporih iz dednopravnega področja, na primer za ugotovitev neveljavnosti oporoke, za razveljavitev dedne izjave, zaradi izločitve določenega premoženja iz zapuščine, v sporu o obsegu zapuščine. Konkreten spor ni tak. Je premoženjskopravni spor. Tožniki zahtevajo odškodnino za premoženjsko škodo, ki je nastala A. A., ker so njeni pravni nasledniki. Vendar njihova medsebojna zveza ni taka, da bi lahko z zahtevkom razpolagali le vsi skupaj – zato niso nujni sosporniki.