Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 225...

1029. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 225 Šmartinka – Kolinska – del in 230 Šmartinska – del

Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 76/14 – odl. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 4. seji dne 23. 3. 2015 sprejel

O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 225 Šmartinka – Kolinska – del in 230 Šmartinska – del

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 225 Šmartinka – Kolinska – del in 230 Šmartinska – del (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2)

Ta odlok določa:

-

območje OPPN,

-

vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

-

arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

-

načrt parcelacije,

-

etapnost izvedbe prostorske ureditve,

-

rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

-

rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

-

rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

-

pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

-

program opremljanja stavbnih zemljišč,

-

dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,

-

druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

2. člen

(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)

(1)

S tem odlokom se načrtuje gradnja večstanovanjskih, zdravstvenih, trgovskih, muzejskih, izobraževalnih in poslovnih stavb s spremljajočimi dejavnostmi ter pripadajoče ureditve.

(2)

Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.

3. člen

(sestavni deli OPPN)

(1)

Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.

(2)

Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:

1.    Načrt namenske rabe prostora
1.1   Izsek iz Občinskega prostorskega načrta
      Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v
      nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) z mejo
      območja OPPN                                   M 1:2000
2.    Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
      urejanja prostora
2.1   Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
      urejanja prostora                              M 1:1000
3.    Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1   Geodetski in katastrski načrt s prikazom
      območja OPPN                                   M 1:1000
3.2   Načrt obodne parcelacije in parcelacije
      zemljišč                                       M 1:1000
3.3   Površine, namenjene javnemu dobru              M 1:1000
4.    Načrt arhitekturnih, krajinskih in
      oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1   Odstranitev obstoječih objektov                M 1:1000
4.2   Zazidalna situacija – nivo pritličja           M 1:1000
4.3   Zazidalne situacije posameznih etap gradnje    M 1:1000
4.4   Zazidalna situacija – nivo kleti               M 1:1000
4.5   Značilni prerezi in pogledi                    M 1:1000
4.6   Prometnotehnična situacija in idejna
      višinska regulacija                            M 1:1000
4.7   Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav        M 1:1000
4.8   Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred
      naravnimi in drugimi nesrečami                 M 1:1000

4. člen

(priloge OPPN)

Priloge OPPN so:

1.

izvleček iz OPN MOL ID,

2.

prikaz stanja prostora,

3.

strokovne podlage,

4.

smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5.

obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6.

program opremljanja stavbnih zemljišč,

7.

povzetek za javnost.

5. člen

(izdelovalec OPPN)

OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7242 v februarju 2015.

II. OBMOČJE OPPN

6. člen

(območje OPPN)

(1)

Območje OPPN obsega enote urejanja prostora JA-267, JA-268, JA-271 in del enot urejanja prostora JA-221, JA-265 in JA-270.

(2)

Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 2233/6, 2233/7, vse katastrska občina (2636) Bežigrad, 1585/2, 1587, 1588/1, 1588/2, 1588/3, 1588/4, 1588/8, 1588/9, 1588/10, 1588/11, 1588/12, 1589, 1590/1, 1590/3, 1590/4, 1590/5, 1590/6, 1590/7, 1590/10, 1590/11, 1590/12, 1590/13, 1590/14, 1590/15, 1590/16, 1590/17, 1590/18, 1590/19, 1591/1, 1591/2, 1592/2, 1592/3, 1592/4, 1592/5, 1593/1, 1593/2, 1593/3, 1594, 1595/1, 1595/2, 2233/1, 2233/5, 2237, vse katastrska občina (2706) Zelena jama; ter dele zemljišč s parcelnimi številkami: 908, 912, vse katastrska občina (1731) Udmat; 2233/2, katastrska občina (2636) Bežigrad, 1582/13, 1582/15, 1585/1, 1586/4, 1586/5, 1586/42, 1588/5, 1588/6, 1588/7, vse katastrska občina (2706) Zelena jama.

(3)

Površina območja OPPN znaša 69.778,0 m2.

(4)

Območje OPPN je razdeljeno na 9 prostorskih enot:

-

PE1 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih, zdravstvenih, poslovnih, muzejskih, izobraževalnih in trgovskih stavb,

-

PE2 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih, zdravstvenih, poslovnih, muzejskih, izobraževalnih in trgovskih stavb,

-

PE3 – površine, namenjene gradnji garažnih in poslovnih stavb,

-

C1 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,

-

C2 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,

-

C3 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,

-

C4 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,

-

C5 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,

-

C6 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin.

(5)

Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnem načrtu št. 3.1 »Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN«.

III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA

7. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

(1)

Območje OPPN se nahaja ob severnem robu mestnega središča ob Šmartinski cesti. Prometno se navezuje na Šmartinsko cesto, Središko ulico, Kolinsko ulico in novo notranjo cesto. Najbližji obstoječi postajališči mestnega linijskega prevoza potnikov sta ob Središki ulici in Savski cesti ob severnem robu območja OPPN. Novo postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov je načrtovano ob Šmartinski cesti. Peš dostop do območja je po hodnikih za pešce obstoječih in načrtovanih obodnih cest. Dostopi za kolesarje so s kolesarske poti ob Šmartinski cesti, s predvidene kolesarske poti ob Središki ulici in z vozišča Kolinske in Kavčičeve ulice.

(2)

Po Šmartinski cesti, po Kolinski in Središki ulici ter preko območja OPPN poteka obstoječa komunalna in energetska infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovane stavbe. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi in dograditi nekatere komunalne vode zunaj območja OPPN. Zunaj območja OPPN je predvidena gradnja nove elektrokabelske kanalizacije in srednjenapetostnega omrežja, trase javne razsvetljave, vročevoda in kanalizacije za odpadne padavinske vode.

(3)

Območje OPPN se odpira in navezuje na sosednja območja v vseh smereh. Predvidena je ureditev novega javnega trga, večje parkovne površine v kareju ob Šmartinski cesti in manjše poljavne parkovne površine med objekti Kolinske. Zahodno od območja se nahaja parkovna ureditev ob križišču Šmartinske ceste in Topniške ulice, na katero se načrtovana ureditev navezuje s hodniki za pešce. Predvidena ureditev zunanjih površin in Šmartinske ceste je zasnovana tako, da se razširi odprt prostor ter da dobijo prednost pri uporabi prostora in prečkanju območja pešci in kolesarji.

(4)

Ob večji parkovni površini v notranjosti kareja so načrtovane dejavnosti predšolske vzgoje, saj so le-te v širši okolici deficitarne. V okolici območja OPPN so stavbe s trgovskimi in storitvenimi dejavnostmi in javni park ob križišču Šmartinske ceste s Topniško ulico. V območju OPPN so predvidene površine za trgovske, gostinske, storitvene, izobraževalne, zdravstvene in kulturne dejavnosti.

(5)

Del območja OPPN se nahaja v območju varovalnega progovnega pasu železniške proge širokega 200,0 m, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge. Za vse posege v varovalni pas je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca javne železniške infrastrukture.

(6)

Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

8. člen

(dopustni objekti in dejavnosti)

(1)

V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

-

11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,

-

11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,

-

12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,

-

12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

-

12203 Druge poslovne stavbe,

-

12301 Trgovske stavbe,

-

12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: vse razen avtopralnic,

-

12620 Muzeji in knjižnice,

-

12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,

-

12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,

-

12650 Stavbe za šport: samo centri za fitnes, jogo in aerobiko ipd.,

-

12420 Garažne stavbe: garaže samo v kletnih etažah, kolesarnice.

(2)

V stavbi A6 je dopustna dejavnost le »12620 Muzeji in knjižnice« s spremljajočim programom (kavarna, prodajalna ipd.).

(3)

V prostorski enoti PE1 je treba urediti vrtec s štirimi enotami.

(4)

V prostorski enoti PE2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

-

11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,

-

11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,

-

11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine,

-

12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,

-

12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

-

12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo mladinska prenočišča,

-

12201 Stavbe javne uprave,

-

12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,

-

12203 Druge poslovne stavbe,

-

12301 Trgovske stavbe,

-

12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: vse razen avtopralnic,

-

12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,

-

12620 Muzeji in knjižnice,

-

12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,

-

12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,

-

12650 Stavbe za šport,

-

12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,

-

12420 Garažne stavbe: garaže samo v kletnih etažah, kolesarnice.

(5)

V prostorskih enotah PE1 in PE2 je treba nestanovanjske dejavnosti praviloma umestiti v pritličja stavb ob Šmartinski cesti in Središki ulici. Javni program je obvezen v pritličjih stavb A1, A2, A11, A12 in B1.

(6)

Delež stanovanj v prostorskih enotah PE1 in PE2 lahko znaša največ 70 % BTP nad terenom v posamezni prostorski enoti.

(7)

V prostorski enoti PE3 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

-

12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

-

12201 Stavbe javne uprave,

-

12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,

-

12203 Druge poslovne stavbe,

-

12301 Trgovske stavbe,

-

12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,

-

12420 Garažne stavbe: garaže in kolesarnice.

9. člen

(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)

(1)

Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE1:

-

prostorsko enoto obkrožajo tri prometnice – na severozahodu Šmartinska cesta, na severovzhodu Središka ulica in nova notranja cesta na jugovzhodu. Na jugozahodni strani je trg, urejen delno v tej prostorski enoti in delno v prostorski enoti PE2. Stavbe so postavljene po obodu prostorske enote, ob prometnicah v strnjeni pozidavi s posameznimi prehodi, ob trgu, na sredini jugozahodne strani prostorske enote, pa je stavba A6, v kateri bo urejen muzej. V notranjosti je park, namenjen predvsem stanovalcem. Na treh vogalih so višinsko poudarjene stavbe – ena v južnem vogalu ob novi notranji cesti: A3 ter dve v zahodnem in severnem vogalu ob Šmartinski cesti: stolpnici A1 in A2,

-

na severovzhodni strani prostorske enote ob Središki ulici so umeščene tri stavbe v nizu z oznakami A2, A4, A5. Nadzemni deli stavb so postavljeni na skupno kletno etažo, z uvozom s Središke ulice,

-

na severozahodni strani prostorske enote ob Šmartinski cesti je umeščenih devet stavb v nizu z oznakami A1, A7, A8, A9, A10, A11, A12, A13 in A14. Stavbe od A7 do A14 so zasnovane kot terasni bloki, ki imajo terase orientirane proti parkovni površini. Nadzemni deli stavb so postavljeni na skupno kletno etažo, z uvozom s Šmartinske ceste,

-

na jugovzhodni strani prostorske enote ob novi notranji cesti je umeščenih devet stavb z oznakami A3, A15, A16, A17, A18, A19, A20, A21 in A22. Stavbe od A15 do A22 so zasnovane kot terasni bloki, ki imajo terase orientirane proti parkovni površini. Nadzemni deli stavb so postavljeni na skupno kletno etažo, z uvozom z nove notranje ceste,

-

nadzemni del stavbe A6 je postavljen na kletno etažo, ki ima uvoz z nove notranje ceste in/ali s Šmartinske ceste,

-

sklope kleti vseh stavb v prostorski enoti PE1 je dopustno združevati in povezati v skupno klet,

-

preko parkovnih površin v notranjosti kareja so speljane pešpoti, ki povezujejo notranjost z obodnimi cestami in trgom,

-

na osrednjem delu zunanjih površin so urejene površine za igro otrok in počitek stanovalcev,

-

na severovzhodnem delu zunanjih površin je prostor za druženje mladostnikov, opremljen s klopmi in ureditvami za urbane športe na prostem,

-

na delu zelenih površin ob stavbi A6 je urejen »umetniški park« s skulpturami.

(2)

Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE2:

-

prostorska enota je trikotne oblike, z dveh strani jo obdajata Šmartinska cesta na severozahodni in Kolinska ulica na južni strani, na tretji, severovzhodni strani pa je trg (ki sega tudi v prostorsko enoto PE1). Ob prometnicah, v jugozahodnem vogalu prostorske enote, so obstoječi objekti tovarne Kolinska – K1, K2 in K3, ki se ohranjajo,

-

na severni strani prostorske enote je ob Šmartinski cesti umeščena stavba z oznako B1. Nadzemni deli stavbe so postavljeni na skupno kletno etažo, ki ima uvoz z nove notranje ceste,

-

na jugovzhodnem vogalu prostorske enote, ob Kolinski ulici, je umeščena stavba z oznako B2. Nadzemni deli stavbe so postavljeni na skupno kletno etažo, ki ima uvoz z nove notranje ceste,

-

trg na severovzhodni strani prostorske enote povezuje zunanje površine prostorskih enot PE1 in PE2 s Šmartinsko cesto, Kolinsko ulico in novo notranjo cesto,

-

jugozahodno od trga, med obstoječimi in novimi objekti ter severno od stavbe B2, so zelene parkovne površine.

(3)

Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE3:

-

med Kavčičevo ulico in novo notranjo cesto je prostorska enota PE3 s stavbama D1 in D2, postavljenima ena ob drugi,

-

nadzemni deli stavb so postavljeni na skupno kletno etažo, ki ima uvoz s Kavčičeve ulice.

(4)

Prostorska enota C1 je namenjena rekonstrukciji Šmartinske ceste. Površine ob Šmartinski cesti so primarno namenjene pešcem in kolesarjem, vendar služijo tudi dostopu, dostavi na nivoju terena in intervenciji.

(5)

Prostorska enota C2 je namenjena rekonstrukciji Središke ulice. Površine ob Središki ulici so primarno namenjene pešcem in kolesarjem, vendar služijo tudi dostopu, dostavi na nivoju terena in intervenciji.

(6)

Prostorska enota C3 je namenjena rekonstrukciji Kolinske ulice. Površine ob Kolinski ulici so primarno namenjene pešcem in kolesarjem, vendar služijo tudi dostopu, dostavi na nivoju terena in intervenciji.

(7)

Prostorska enota C4 je namenjena gradnji nove enosmerne notranje ceste od prostorske enote C2 do prostorske enote C6 s hodnikom za pešce na severozahodni strani. Površine ob cesti so primarno namenjene pešcem in kolesarjem, vendar služijo tudi dostopu, dostavi na nivoju terena in intervenciji.

(8)

Prostorska enota C5 je namenjena rezervaciji prostora za razširitev enosmerne ceste v prostorski enoti C4 v dvosmerno notranjo cesto z dodanim hodnikom za pešce na jugovzhodni strani.

(9)

Prostorska enota C6 je namenjena gradnji nove dvosmerne notranje ceste med prostorskima enotama C4 in C3 z dvema hodnikoma za pešce. Površine ob cesti so primarno namenjene pešcem in kolesarjem, vendar služijo tudi dostopu, dostavi na nivoju terena in intervenciji.

(10)

Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«.

10. člen

(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)

Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:

-

majhna stavba, samo: senčnica,

-

pomožni objekt v javni rabi, samo: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, grajeno igralo na otroškem igrišču, spomenik, kip, objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave,

-

vodomet,

-

priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,

-

vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, samo: zajem tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, grajen ribnik, okrasni bazen,

-

pomožni komunalni objekt.

(2)

V prostorskih enotah PE1 in PE2 so dopustni nadstreški za kolesa, ki morajo biti znotraj območja OPPN enotno oblikovani.

(3)

Gradnja pomožnih komunalnih objektov iz prvega odstavka mora biti v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(4)

Na območjih javnega dobra in površin za javno rabo je dopustno postaviti naslednje objekte za oglaševanje:

-

male svetlobne vitrine na avtobusnem postajališču,

-

en tristrani plakatni steber na trgu za oglaševanje kulturnih vsebin,

-

objekte za oglaševanje za lastne potrebe: po en steber ali stolp ali informativna tabla ob uvozih v podzemno garažo.

(5)

Objekte za oglaševanje za lastne potrebe: napisi, izveski in svetlobni napisi je dopustno postaviti na stavbah in na k stavbam pripadajočih parcelah, namenjenih gradnji, v katerih se opravlja oglaševana dejavnost.

(6)

Poleg dopustnih objektov za oglaševanje je v času gradbenih ali vzdrževalnih del dopustno namestiti velike ali male stenske table na gradbiščne ograje in platna s poslikavami na zavese gradbenih odrov.

(7)

Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.

11. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

Pogoji za oblikovanje objektov v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 so:

-

razen višinskih poudarkov in stavbe A6 morajo biti stavbe oblikovane skladno, stavba A6 in višinski poudarki pa lahko v prostoru izstopajo tudi po oblikovanju,

-

fasade stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov. Fasade stavb, razen višinskih poudarkov in stavbe A6, morajo biti usklajene v barvah in materialih,

-

na dele fasad, ki so od sosednje stavbe odmaknjeni za manj kot višino sosednje stavbe, ne smejo biti orientirana okna prostorov, namenjenih bivanju,

-

če je medsebojni odmik med severozahodno fasado objekta A3 in jugovzhodno fasado objekta A6 ter med severovzhodno fasado objekta A3 in jugozahodno fasado objekta A22 manjši od 20,0 m, je treba fasadi v delu do višine nižjega objekta oblikovati kot slepo fasado ali fasado z odprtinami za osvetlitev komunikacij,

-

strehe so ravne, v terasnem delu pohodne ali zelene,

-

na ravni strehi, ki ima več kot 600,0 m2 neto površine brez svetlobnikov, strojnic, dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho in pohodnih teras, ki so dostopne neposredno iz njih, ter drugih objektov na strehi, je treba urediti zeleno streho,

-

nevkopani del kleti lahko sega največ 1,4 m nad koto terena,

-

ograje balkonov in teras morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene,

-

klimatske naprave in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte.

12. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

(1)

Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:

-

pešpoti, ploščadi in klančine morajo biti utrjene in opremljene z osnovno urbano opremo ter primerno osvetljene. Vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi,

-

elementi urbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno,

-

na tlakovanih površinah ob pritličjih z javnim programom, ki so v skladu z 20. členom tega odloka namenjene javni rabi, je dopustna ureditev sezonskih gostinskih vrtov brez nosilnih konstrukcij in ograj. Za zaščito pred soncem se lahko uporabljajo senčniki, ki pa med seboj ne smejo biti povezani, ter markize in tende. Vsi elementi opreme odprtega sezonskega gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko takoj odstranijo,

-

intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton,

-

v območjih zasaditev nad kletjo je treba zagotoviti primerne rastiščne pogoje za rast nizkega drevja in grmovnic. V ta namen je treba zagotoviti vsaj 0,8 m globine zemlje. V območju dreves je treba lokalno doseči potrebno globino (najmanj 1,5 m) za rast srednje velikih dreves, ki so prilagojena posebnim rastiščnim razmeram,

-

na vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba na parceli, namenjeni gradnji objekta, zagotoviti najmanj 15,0 m2 odprtih bivalnih površin, od teh mora biti najmanj 7,5 m2 površin namenjenih za otroško igrišče in najmanj 5,0 m2 površin za rekreacijo in druženje stanovalcev. Odprte bivalne površine morajo biti namenjene skupni rabi vseh stanovalcev večstanovanjskih stavb. Igrišča za igro mlajših otrok morajo biti umaknjena od prometnic in urejena v radiju 100,0 m od vhoda v stanovanjsko stavbo,

-

površine, namenjene igri otrok, morajo biti opremljene z enostavnimi, sestavljenimi in kompleksnimi igralnimi enotami, tako da je na vsaki 2 stanovanji zagotovljeno najmanj 1 igralno mesto,

-

za potrebe vrtca je treba zagotoviti najmanj 15,0 m2 zunanjih površin na otroka,

-

v stanovanjskih stavbah za druge posebne družbene skupine je treba na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti na vsako posteljo najmanj 7,5 m2 odprtih bivalnih površin,

-

za odprte bivalne površine se štejejo vse zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi …),

-

odprte bivalne površine morajo vsebovati najmanj 30 % zelenih površin na raščenem terenu,

-

za raščen teren se štejejo vse zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije,

-

do 35 % odprtih bivalnih površin je dopustno zagotoviti na delih stavb, ki so urejeni kot skupne odprte zazelenjene terase, pri čemer terasa ne sme biti manjša od 100,0 m2, mora biti urejena kot zelena ureditev, ustrezno zavarovana in namenjena uporabnikom stavbe,

-

pri gradnji nestanovanjskih stavb je treba na parceli, namenjeni gradnji objekta, zagotoviti najmanj 20 % zelenih površin na raščenem terenu. V objektu, v katerem so poleg nestanovanjskih tudi stanovanjske dejavnosti, se pri izračunu zelenih površin upošteva seštevek deležev stanovanjskih in ostalih površin,

-

na parceli, namenjeni gradnji, je treba na raščenem terenu za stanovanjske stavbe zasaditi vsaj 25 dreves/ha, za nestanovanjske stavbe pa vsaj 15 dreves/ha. Predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,0 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,2 m. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve,

-

ograditev »umetniškega parka« v notranjosti kareja je dopustna z živo mejo ali s transparentno kovinsko ali žičnato ograjo višine do 1,8 m,

-

za zunanjo ureditev vsake posamezne prostorske enote mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture,

-

prikaz dreves v grafičnem načrtu št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja« je zgolj informativen, pozicije dreves se določi v projektni dokumentaciji.

(2)

Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«.

13. člen

(tlorisni gabariti)

(1)

Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Gradbena meja (GM) je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele, namenjene gradnji.

(2)

Maksimalne tlorisne dimenzije stavb nad terenom so:

1. stavba A1:
1.1. pritličje s šestimi nadstropji:
– dolžina:                                       do 38,4 m
– širina:                                        do 24,9 m
1.2. etaže nad šestim nadstropjem:
– dolžina:                                       do 33,8 m
– širina:                                        do 18,2 m
2. stavba A2:
– dolžina:                                       do 35,5 m
– širina:                                        do 25,0 m
3. stavba A3:
– dolžina:                                       do 38,4 m
– širina:                                        do 25,0 m
4. stavba A4:
– dolžina:                                       do 48,2 m
– širina:                                        do 25,0 m
5. stavba A5:
– dolžina:                                       do 20,6 m
– širina:                                        do 25,0 m
6. stavba A6 (z nepravilno geometrijsko obliko):
– dolžina:                                       do 57,2 m
– širina:                                        do 27,3 m
7. stavbe A7, A8, A9, A10 in A11:
– dolžina:                                       do 22,4 m
– širina:                                        do 14,1 m
8. stavbe A12, A13 in A14:
– dolžina:                                       do 19,8 m
– širina:                                        do 14,1 m
9. stavbe A15, A16, A17 in A18:
– dolžina:                                       do 19,5 m
– širina:                                        do 14,1 m
10. stavbe A19, A20, A21 in A22:
– dolžina:                                       do 21,6 m
– širina:                                        do 14,1 m
11. stavba B1 (z nepravilno geometrijsko obliko):
– dolžina:                                       do 51,9 m
– širina:                                        do 38,0 m
12. stavba B2:
– dolžina:                                       do 57,0 m
– širina:                                        do 29,0 m
13. stavba D1:
– dolžina:                                       do 23,2 m
– širina:                                        do 26,7 m
14. stavba D2:
– dolžina:                                       do 25,6 m
– širina:                                        do 31,9 m

(3)

Tlorisni gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja« in »4.4 Zazidalna situacija – nivo kleti«.

14. člen

(višinski gabariti in etažnost)

(1)

Dopustna je podkletitev vseh stavb v območju OPPN. Dopustne so štiri kletne etaže.

(2)

Etažnost stavb nad terenom je:

– stavba A1:                 do P+24
– stavba A2:                 do P+19
– stavba A3:                 do P+19
– stavbi A4 in A5:           do P+6
– stavba A6:                 do P+4
– stavbe A7 do A22:          do P+6
– stavba B1:                 do P+11
– stavba B2:                 do P+2+2T
– stavba D1:                 do P+11
– stavba D2:                 do P+6
(3) Višina stavb (h) je:
– stavba A1:                 od +65,0 m do +80,0 m
– stavba A2:                 od +27,0 m do +65,0 m
– stavba A3:                 od +40,0 m do +65,0 m
– stavbi A4 in A5:           do +27,0 m
– stavba A6:                 do +24,0 m
– stavbe A7 do A22:          do +24,0 m
– stavba B1:                 do +40,0 m
– stavba B2:                 višina venca do višine venca
                             stavbe K2,
                             višina zadnje terasne etaže do
                             višine slemena stavbe K2
– stavba D1:                 do +40,0 m
– stavba D2:                 do +25,0 m

(4)

Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko venca stavbe z ravno streho. Pri stavbah z ravno streho je nad koto h dopustna izvedba dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho z nadstrešnicami, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav.

(5)

Stavbe v posameznem nizu od A7 do A14, od A15 do A18 in od A19 do A22 morajo imeti venec na isti višinski koti, ne glede na koto terena posamezne stavbe.

(6)

Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja« in 4.5 »Značilni prerezi in pogledi«.

15. člen

(višinske kote terena in pritličja)

(1)

Višinske kote pritličja stavb:

    – stavbe A1, A3 in A6:            295,05 m. n. v.
    – stavbe A2, A4 in A5:            295,50 m. n. v.
    – stavbe A7 do A22:               296,90 m. n. v.
    – stavba B1:                      296,00 m. n. v.
    – stavba B2:                      295,15 m. n. v.
    – stavbi D1 in D2:                293,70 m. n. v.

(2)

Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopne ceste in uvozov v podzemne etaže, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.

(3)

Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnem načrtu št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«.

16. člen

(zmogljivost območja)

(1) Površina prostorske enote PE1                  31.616,0 m2
1. BTP nad terenom                              do 98.469,0 m2
– BTP nad terenom stavbe A1                     do 22.950,0 m2
– BTP nad terenom stavbe A2                     do 13.012,0 m2
– BTP nad terenom stavbe A3                     do 18.360,0 m2
– BTP nad terenom stavb A4 in A5                do 11.865,0 m2
– BTP nad terenom stavbe A6                      do 7.601,0 m2
– BTP nad terenom stavb A7 – A14                do 12.517,0 m2
– BTP nad terenom stavb A15 – A22               do 12.191,0 m2
2. BTP pod terenom                              do 43.143,0 m2
– BTP pod terenom stavbe A1                      do 2.702,0 m2
– BTP pod terenom stavbe A2                      do 4.640,0 m2
– BTP pod terenom stavbe A3                      do 2.220,0 m2
– BTP pod terenom stavb A4 in A5                do 12.180,0 m2
– BTP pod terenom stavbe A6
površine namenjene muzeju                        do 3.431,0 m2
– BTP pod terenom stavb A7 – A14                 do 8.334,0 m2
– BTP pod terenom stavb A15 – A22                do 9.636,0 m2
3. število stanovanjskih enot                              464
(2) Površina prostorske enote PE2                  17.359,0 m2
1. BTP nad terenom                              do 21.699,0 m2
– BTP nad terenom stavbe B1                     do 15.588,0 m2
– BTP nad terenom stavbe B2                      do 6.111,0 m2
2. BTP pod terenom                              do 13.422,0 m2
3. število stanovanjskih enot                               80
(3) Površina prostorske enote PE3                   1.929,0 m2
1. BTP nad terenom                              do 10.507,0 m2
– BTP nad terenom stavbe D1                      do 5.544,0 m2
– BTP nad terenom stavbe D2                      do 4.963,0 m2
2. BTP pod terenom                               do 2.342,0 m2
(4) Površina prostorske enote C1                    7.428,0 m2
(5) Površina prostorske enote C2                    2.370,0 m2
(6) Površina prostorske enote C3                    5.128,0 m2
(7) Površina prostorske enote C4                    2.097,0 m2
(8) Površina prostorske enote C5                    1.107,0 m2
(9) Površina prostorske enote C6                      744,0 m2
(10) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom
oziroma pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO
9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod točkama a)
in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda.

17. člen

(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)

(1)

Na vseh stavbah v območju OPPN, ki so predvidene za odstranitev, so dopustne odstranitve, vzdrževalna dela in sprememba namembnosti objektov ali delov objektov v okviru obstoječih in dopustnih dejavnosti, ki so določene v 8. členu tega odloka, brez posegov v konstrukcijo stavbe. Na stavbah R20 in R23 je poleg zgoraj navedenih posegov dopustna tudi rekonstrukcija stavbe v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih.

(2)

Na stavbah K1, K2 in K3 so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije in ureditev (izraba) podstrešja v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih ter sprememba namembnosti stavb ali delov stavb v okviru obstoječih in dopustnih dejavnosti, ki so določene v 8. členu tega odloka, razen stanovanj.

(3)

Površine v prostorski enoti C5 do razširitve nove notranje ceste ostajajo v uporabi obstoječih objektov jugovzhodno od območja OPPN.

18. člen

(objekti, predvideni za odstranitev)

(1)

V območju OPPN je predvidena odstranitev vseh obstoječih ograj ter drugih enostavnih in nezahtevnih objektov in naslednjih obstoječih stavb:

-

R1 in R4 na zemljišču s parcelno številko 1588/4, katastrska občina (2706) Zelena jama,

-

R5, R6, R7, R8, R9, R10, R11, R12, R14, R15 in R16 na zemljišču s parcelno številko 1588/1, katastrska občina (2706) Zelena jama,

-

R17 na zemljišču s parcelno številko 1588/9, katastrska občina (2706) Zelena jama,

-

R18 na zemljišču s parcelno številko 1587, katastrska občina (2706) Zelena jama,

-

R19 na zemljišču s parcelno številko 1590/5, katastrska občina (2706) Zelena jama,

-

R20 na zemljiščih s parcelnima številkama 1590/4 in 1588/3, obe katastrska občina (2706) Zelena jama,

O predpisu

Citati

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 225 Šmartinka – Kolinska – del in 230 Šmartinska – del