TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani točki 4. izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Navedbe toženca, da se vabilu na obravnavo ni bil sposoben odzvati, še manj pa razumeti, kaj pomeni pisno opravičilo za njegovo odsotnost na sodišču oz. morebitna prošnja za preložitev obravnave iz razloga, da bi lahko do tožbe zavzel stališče so povsem pavšalne in dokazno nepodprte, saj niti ne trdi, da se je njegovo psihično stanje v času od 23. 7. 2019, ko ga je pregledal izvedenec psihiater in zaključil, da je toženec poslovno sposoben, sposoben aktivno sodelovati v tem družinskem postopku, slediti dogajanju na glavni obravnavi, odgovarjati na vprašanja in jih po potrebi tudi zastavljati, do naroka za glavno obravnavo kakorkoli poslabšalo, takšnega poslabšanja pa tudi z ničemer ne izkaže. Ob odsotnosti trditev, da je bil na dan glavne obravnave na psihiatričnem zdravljenju v bolnišnici in ob odsotnosti dokazov, ki bi dokazovali bolnišnično psihiatrično zdravljenje tega dne, pa je povsem nekonkretiziran in s tem posledično neutemeljen tudi očitek toženca, da sodišče prve stopnje kljub temu, da se na razpisane obravnave ni odzval, ni preverjalo njegove morebitne zadržanosti zaradi psihiatričnega zdravljenja.

Ker tožencu sodišče prve stopnje z obravnavanjem zadeve v njegovi odsotnosti ni kršilo pravice do sodelovanja v postopku in pravice do izjave, tudi z opustitvijo dokaza z njegovim zaslišanjem, ki je bila posledica njegove odsotnosti z narokov za glavno obravnavo, ni zagrešilo niti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP niti ni zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejanskega stanja v zvezi z njegovo preživninsko sposobnostjo.