TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Pravno podlago za priznanje uveljavljenih zamudnih obresti bi glede na določbo 1. odstavka 279. člena ZOR moral vsebovati ZPIZ (1992), ki pa jih ne določa. ZPIZ (1992) predpisuje le način usklajevanja pokojnin (159. do 162. člen), njihovih akontacij (263. člen) in drugih denarnih dajatev (113., 128., 132. in 136. člen) ter valorizacijo prispevkov (244. člen), kar pomeni odstopanje od načela monetarnega nominalizma iz 394. člena ZOR in delno rešuje vprašanje ohranitve prave vrednosti izpolnitve denarne obveznosti zavoda.

Pravico do zamudnih obresti bi tožnica lahko pridobila le, če bi jih uveljavljala v skladu z določbo 3. odstavka 279. člena ZOR, ki določa, da od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Tožeča stranka v tožbah vloženih leta 1994 in 1996 obrestnega zahtevka ni postavila in takrat sodišče (v sodbi leta 1999) o njegovi utemeljenosti oziroma neutemeljenosti zato ni moglo odločati. V času vložitve obravnavane tožbe, pa so bila dolgovanja tožene stranke že plačana, kar pomeni, da obresti od vložitve tožbe niso mogle pričeti teči, ker dolga ni bilo več.