TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega Z.Š. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, določene kot povprečnino v znesku 80.000,00 SIT.

S tem ko je okrožna državna tožilka na glavni obravnavi spremenila obtožni akt tako, da je vrednost alkohola 1,04 g/kg nadomestila z vrednostjo 2,04 g/kg, o čemer obsojenec in njegov zagovornik nista bila seznanjena, obsojenec pa se ni mogel izjasniti o vseh očitkih obtožbe, je bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe. Ugotovitev te kršitve iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP samo po sebi ne zadošča za razveljavitev ali spremembo pravnomočne odločbe, ampak mora vložnik izkazati, da je taka kršitev vplivala na njeno zakonitost.

ZKP ne določa, da mora sodišče vročiti strankam pisno izdelano izvedensko mnenje. Obdolženec se zato ne more uspešno sklicevati na to, da je bila njegova pravica do obrambe prekršena, ker s katerim od dokazov ni bil seznanjen, če je bilo njemu in njegovemu zagovorniku pod enakimi pogoji kot nasprotni stranki omogočeno, da se seznani z zbranimi dokazi. Obdolženec ima namreč pravico pregledati in prepisati spise ter si ogledati dokazne predmete (5. odstavek 128. člena ZKP), pod pogoji iz 73. člena ZKP pa gre taka pravica tudi njegovemu zagovorniku.