TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Pravnomočna sodba v sporu med drugimi strankami o podobnem pravnem vprašanju, ne da bi obstajala dejanska povezava med strankami v tem in drugem sporu, ne more predstavljati novega dejstva oziroma novega dokaza, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bilo to dejstvo oziroma ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku. Obnovitveni razlog po določbi 10. točke 394. člena ZPP so lahko le takšna dejstva oziroma dokazi, ki so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze. Dejstva, ki so nastala pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka. Zahteva po spoštovanju razumnih rokov pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja izhaja iz Konvencije št. 158 Mednarodne organizacije dela o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ki v 3. odstavku 8. člena določa, da se šteje, da delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe zoper prenehanje delovnega razmerja, če je ni uveljavil v določenem roku. Ker ta rok v naših predpisih ni povsem natančno določen, saj ga ZTPDR določa kot prekluzivnega, ZDR pa ga pušča odprtega, ga mora kot pravni standard, v odvisnosti od okoliščin primera, določiti sodišče. Iz večjega števila sodnih odločb s podobno problematiko je razvidno, da o razumnem roku za sodno varstvo nikakor ni mogoče govoriti v primeru, ko je poteklo skoraj 11 let od prenehanja delovnega razmerja do vložitve podrejenega zahtevka, ki sta ga tožnika postavila neposredno pred sodiščem.