TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obdolžene MR se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolžena MR po členu 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

o p r o s t i o b t o ž b e ,

da je kupila stvar, za katero bi morala in mogla vedeti, da je pridobljena s kaznivim dejanjem, s tem, da je v času med 21.8.2003 in 2.9.2003 v Brestanici od neugotovljene osebe za 20.000,00 SIT kupila mobilni telefon znamke Nokia 3410, vreden najmanj 30.000,00 SIT, ki je bil dne 21.8.2003 v lokalu Ac v B ukraden DR in je bil cenovno ugoden, brez polnilca ter pripadajoče dokumentacije,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje prikrivanja po II. in I. odst. 221. člena KZ.

Na podlagi določila I. odst. 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odst. 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženke ter potrebni izdatki in nagrada njenega zagovornika, proračun.

 

Sodišče prve stopnje sprejema obdolženkin zagovor, da je za telefon, ki je bil dejansko vreden 30.000,00 SIT, plačala 20.000,00 SIT, ob tem pa ni prejela niti polnilca niti pripadajoče dokumentacije, vendar zmotno ocenjuje, da so ravno to okoliščine, na podlagi katerih bi obdolženka morala in mogla vedeti, da je telefon pridobljen s kaznivim dejanjem. Dejstvo je namreč, da cena nakupa ni bistveno odstopala od dejanske vrednosti telefona, saj je vendarle potrebno upoštevati, da je šlo za rabljen in ne nov telefon ter da tudi v trgovinah, kjer se legalno prodajajo rabljeni telefoni, kupec ne dobi pripadajoče dokumentacije za telefon. Enako velja tudi glede polnilca, ki ga je moč kupiti posebej v vsaki specializirani trgovini za mobilne telefone. Tudi okoliščini, da je obdolženka predmetni telefon kupila v gostinskem lokalu, in to od osebe, čigar imena ne ve, sodišče prve stopnje zmotno ocenjuje kot "čudni" oziroma sumljivi okoliščini. Ti okoliščini je namreč potrebno presojati v luči dejstva, da je obdolženka v kritičnem času delala v gostinskem lokalu, kjer ljudje dejansko večkrat sklepajo posle, na kar pravilno opozarja pritožnik ter, da ni nič nenavadnega, da se obdolženka po treh letih ne spominja imena osebe - stalne stranke v kritičnem času, od katere je kupila predmetni telefon.