TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe in sklepa delno spremeni v 1. stavku VI. točke izreka tako, da se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati 9.552,26 EUR bruto nagrade iz naslova uspešnosti za leto 2012, od bruto zneska odvesti vse predpisane davke in prispevke ter plačati tožeči stranki pripadajočo neto nagrado z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ustreznega neto zneska od 4.776,13 EUR bruto od 30. 5. 2014 do plačila in od ustreznega neto zneska od 4.776,13 EUR bruto od 1. 8. 2014 do plačila, vse v roku osmih dni. V presežku za plačilo bruto zneska 9.552,26 EUR in za zakonske zamudne obresti od zneskov 4.776,13 EUR bruto nad ustreznima neto zneskoma se tožbeni zahtevek zavrne.“.

II. V preostalem se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Odpoklic s funkcije poslovodje pomeni, da tožnik za opravljanje dela poslovodje po pogodbi o zaposlitvi ne izpolnjuje več predpisanih pogojev in da zato ne more izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja, kar predstavlja odpovedni razlog nesposobnosti po določbi 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.

V pogodbi o zaposlitvi, v kateri sta pravdni stranki uredili medsebojne pravice in obveznosti v času opravljanja funkcije poslovodje, je bilo dogovorjeno, da je tožnik upravičen do odpravnine v znesku šestkratnega osnovnega mesečnega plačila poslovodje, in sicer (med drugim) v primeru, če je odpoklican iz „drugih ekonomsko poslovnih razlogov“. Tožnik je bil odpoklican, ker je tožena stranka (oziroma skupščina tožene stranke) izgubila zaupanje vanj, in sicer v zvezi z neustreznimi informacijami glede dveh komitentov tožene stranke. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da izguba zaupanja v tožnika kot poslovodjo ne predstavlja „drugega ekonomsko poslovnega razloga“, saj so ti objektivne narave, medtem ko je „izguba zaupanja“ lahko po naravi stvari le posledica subjektivnih dejstev na strani poslovodje (tj. ali kršitev njegovih obveznosti ali pa nesposobnost pri vodenju poslov). Zato sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.