TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

ZUP/86 ne predpisuje izdaje posebnega sklepa v primeru nadaljevanja postopka po njegovi prekinitvi na podlagi 144. člena, temveč določa le, da se postopek, ki je bil prekinjen zato, da bi se rešilo predhodno vprašanje pri pristojnem organu, nadaljuje, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna. Ne-odprava oziroma ne-razveljavitev sklepa o prekinitvi postopka zato ne predstavlja kršitve določb postopka, kot to menijo tožniki, izostanek oprave tega procesnega dejanja, ki ga - kot povedano - zakon ne predpisuje (tj. izdaje sklepa o razveljavitvi ali odpravi sklepa o prekinitvi postopka) pa tudi ne predstavlja ovire, da postopek denacionalizacije zato ne bi mogel biti pravnomočno zaključen.

Predloga za nadaljevanje postopka ni bilo mogoče obravnavati po vsebini, torej nadaljevati s postopkom, saj za to ni bilo več pogojev, ker je bil postopek že zaključen. Ker pa je bila vsebina tega predloga, kot je pravilno ocenil že drugostopni organ, jasna in razumljiva, poziv prvostopnega organa na njegovo dopolnitev ni imela podlage v določbah ZUP. Upoštevajoč slednje, pa tudi predloga, ki je bil primarno še vedno predlog za nadaljevanju postopka, zgolj podrejeno pa predlog za obnovo postopka, ni mogoče obravnavati v smislu 68. člena ZUP, torej kot da gre za vlogo, ki je bila vložena pravočasno, le da naj bi bile pomanjkljivosti (v danem roku) kasneje odpravljene. Zato je tudi pravilno zavrženje predloga za obnovo postopka kot prepoznega. Povedano drugače: izrecnega predloga za nadaljevanje postopka ni mogoče šteti kot predloga za obnovo postopka po 1. oziroma 4. točki 260. člena ZUP in tako kot pravočasnega.