TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1.Pritožba se v delu, ki se nanaša na izpodbijano sodbo, zavrne in se

prvostopna sodba (1. točka izreka) potrdi.

2.Pritožbi zoper odločitev o stroških postopka (3. točka izreka) se

ugodi in se izpodbijani sklep v obrestnem delu spremeni tako, da je

tožena stranka dolžna plačati zakonske zamudne obresti od 175.200,00

SIT od 7.6.2003 do plačila.

3.Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

 

Tožena stranka je pravočasnost pripravljalne vloge z dne 24.1.2003

utemeljevala s sklicevanjem na težave z računovodjo, zaradi katerih

ni uspela pravočasno predložiti listin v spis. Ob tem, da tožena

stranka v utemeljitvi navedenih razlogov ni ponudila trditev, iz

katerih bi izhajalo kdaj je tožena stranka knjigovodske listine, ki

jih je predložila s citirano pripravljalno vlogo, pridobila, ter ob

dejstvu, da se tožena stranka v času do zaključka prvega naroka za

glavno obravnavo na tovrstne okoliščine ni sklicevala, je tudi po

mnenju pritožbenega sodišča pravilna odločitev prvostopnega sodišča,

ko je tovrstne razloge štelo za neprepričljive, v posledici česar pri

svoji odločitvi pravilno ni upoštevalo trditev in dokazov, ki jih je

tožena stranka ponudila v navedeni pripravljalni vlogi. Zakonske

zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Odločitev

o stroških postopka predstavlja odločitev sodišča o denarnem zahtevku

pravdne stranke, ki jo naloži v plačilo nasprotni stranki.

Predpostavka za pričetek teka zamudnih obresti od denarnih obveznosti

je torej zamuda, ki nastopi, če dolžnik ne izpolni obveznosti v roku,

ki je določen za izpolnitev (1. odst. 299. čl. Obligacijskega

zakonika). Ker je sodišče prve stopnje v skladu z 2. odst. 313. čl.

ZPP določilo izpolnitveni rok 15 dni, tožena stranka torej glede

navedene denarne obveznosti ne more priti v zamudo pred iztekom

navedenega paricijskega roka.