TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Ip 1075/2010 z dne 16. 6. 2010 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.

Če se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, se šteje, da je ugovor v tem delu obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih v ugovoru navaja (drugi odstavek 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Glede na to je lahko neobrazložen samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov, in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Stališče sodišča, da so navedbe pritožnika povsem splošne, ker iz ugovora izhaja, da sta bila upnik in dolžnik v poslovnem odnosu, ob tem pa sodišče zanemari ostale ugovorne navedbe pritožnika, zlasti o neobstoju temelja za izdajo verodostojne listine, je zato v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. S tem, ko je sodišče štelo, da ugovor ni obrazložen, je odločilo o njegovi utemeljenosti, pritožniku pa je bila odvzeta možnost, da se o njegovi obveznosti na podlagi vseh razpoložljivih dokaznih sredstev odloči v pravdnem postopku.