Nalaganje dokumenta...
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Železniki
OBJAVLJENO V: Uradni list Uradni Vestnik Gorenjske 35/1999, stran 0 DATUM OBJAVE: 21.9.1999
VELJAVNOST: od 22.9.1999 / UPORABA: od 22.9.1999
Uradni Vestnik Gorenjske 35/1999
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 7.6.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: ŠE V OBDELAVI.
123. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Železniki
Na podlagi 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l.RS, št. 44/97), 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l.SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89) in 17. člena statuta občine Železniki (UVG št. 6/95, 18/96, 47/96, 36/98 in 21/99) je občinski svet občine Železniki na 8. redni seji dne 15. 09. 1999 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Železniki
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Železniki
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja, na katerih se v občini Železniki plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), zavezance, merila za določitev višine nadomestila in merila za oprostitve plačila nadomestila.
2. člen
Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik…), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano uradno evidenco.
Lastnik in najemnik v najemni pogodbi določita medsebojne obveznosti v zvezi s plačilom nadomestila. V primeru, da take določbe ni in najemnik kot posestnik ne izvršuje svoje obveznosti po tem odloku, za njega solidarno odgovarja lastnik.
Zavezanec za nadomestilo je praviloma večinski lastnik ali eden izmed solastnikov, če jih je več v istem deležu.
3. člen
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine, nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se plačuje od površine zemljišča.
4. člen
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shramb in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.
Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, športno rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti, kar se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.
Kot površine za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove, športno rekreativne površine se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa.
Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
5. člen
Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
II. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
6. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo:
1.
opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave,
2.
lega stavbnega zemljišča,
3.
namembnost stavbnega zemljišča,
4.
izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarski dejavnosti.
7. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne komunalne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1.
cesta: makadam 5 točk asfalt 15 točk
2.
vodovod 10 točk
3.
kanalizacija 15 točk
4.
elektrika 10 točk
5.
telefon 10 točk
6.
toplovod 20 točk
7.
javna razsvetljava 10 točk
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod, elektriko in kanalizacijo, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
Pri telefonu se upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje.
8. člen
Glede na lego se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja: