TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Pod (laično) predpostavko (revizijskega sodišča), da izvedenec psihiatrične stroke ugotavlja dejstva, ki v strukturi njegovega "končnega izdelka" pomenijo izvid, "le" z razgovorom, se samo na prvi pogled zdi, da je pravica do izjave lahko kršena vsem udeležencem postopka, ki se razgovora ne morejo udeležiti, ker o njem niso obveščeni, seveda pod nadaljnjo predpostavko, da je delo izvedenca v bistvenem nadomestilo dokazni postopek.8 Samo na prvi pogled zato, ker se tudi z razgovorom preiskovanca z izvedencem psihiatrične stroke namreč nedvomno lahko poseže v zasebnost slednjega. Po mnenju revizijskega sodišča je treba glede na relevantne dejanske okoliščine vsakega posameznega primera tehtati, ali se mora pravica do izjave umakniti pravici do zasebnosti ali obratno in v kolikšni meri, če ni mogoče v celoti varovati obeh. Konkreten primer je drugačen: iz izvedenskega mnenja izhaja, da razgovora med izvedencem in nasprotnim udeležencem, na katerem bi izvedenec gradil dejanske zaključke (izvid) niti ni bilo.9 Revizija niti ne trdi drugače; navaja, da je nasprotni udeleženec spal.