Uredba o poenostavitvah glede carinskih deklaracij |...

2641. Uredba o poenostavitvah glede carinskih deklaracij

Na podlagi prvega odstavka 59. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) in prvega odstavka 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o poenostavitvah glede carinskih deklaracij

I. DEL

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

(1)

Carinski postopek, vključno s postopkom ponovnega izvoza blaga, se praviloma začne na podlagi vložitve carinske deklaracije, ki je izpolnjena v skladu s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku (Uradni list RS, št. 56/95).

(2)

Ta uredba določa primere in kriterije na podlagi katerih lahko carinski organi ne glede na prejšnji odstavek, dovolijo katero od poenostavitev glede carinskih deklaracij, ki so določene v prvem odstavku 59. člena carinskega zakona.

2. člen

(vložitev carinske deklaracije)

(1)

Carinska deklaracija mora biti vložena pri carinskem organu, pri katerem je blago predloženo, v času uradnih ur tega carinskega organa.

(2)

V primeru iz drugega odstavka 49. člena carinskega zakona carinski organ določi rok, v katerem mora biti blago predloženo. Če blago ni predloženo v tako določenem roku, se šteje da deklaracija ni bila vložena.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko carinski organ dovoli, da carinski deklarant vloži carinsko deklaracijo izven določenih uradnih ur. V tem primeru morebitne dodatne stroške nosi deklarant.

3. člen

(vrste poenostavitev)

(1)

V skladu s prvim odstavkom 59. člena carinskega zakona lahko carinski organ:

1.

sprejme “nepopolno carinsko deklaracijo”, ki:

-

ne vsebuje vseh podatkov, ki bi morali biti navedeni za odobritev zahtevanega carinskega postopka ali

-

ji niso priloženi vsi dokumenti, ki bi morali biti navedeni za odobritev zahtevanega carinskega postopka;

2.

dovoli “poenostavljeni postopek deklariranja”, tako da v določenem obdobju dovoli:

-

začetek carinskega postopka na podlagi nepopolnih carinskih deklaracij ali

-

uporabo komercialnega ali drugega uradnega dokumenta kot carinske deklaracije,

pri čemer pa mora poenostavljena deklaracija vsebovati vse podatke potrebne za identifikacijo blaga;

3.

dovoli začetek zahtevanega carinskega postopka na podlagi knjigovodskih vpisov blaga, s čimer se blago prepusti v zahtevani postopek v prostorih imetnika dovoljenja ali v drugih, s strani carinskih organov odobrenih prostorih (v nadaljevanju: “deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov”);

4.

sprejme ustno carinsko deklaracijo.

(2)

Ne glede na poenostavitve iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka, mora imetnik dovoljenja kasneje, v skladu s tretjim odstavkom 59. člena carinskega zakona in to uredbo predložiti carinskemu organu dopolnilno carinsko deklaracijo.

4. člen

(sprejem nepopolne carinske deklaracije)

(1)

Carinski organ lahko sprejme nepopolno carinsko deklaracijo, če carinski deklarant predloži vsa potrebna jamstva za pravilno vodenje postopka ter če so izpolnjeni pogoji, predpisani s to uredbo za zahtevani postopek.

(2)

Carinski organ odloči o sprejemu nepopolne carinske deklaracije v vsakem posameznem primeru na podlagi pisnega zahtevka deklaranta, če so izpolnjeni predpisani pogoji.

(3)

O zahtevku iz prejšnjega odstavka odloči carinski organ, pri katerem je blago predloženo in deklarirano.

5. člen

(splošno dovoljenje)

(1)

Carinski uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: carinska uprava) lahko dovoli uporabo poenostavitve iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe za določeno obdobje. Dovoljenje se izda na obrazcu, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 1 k tej uredbi in je njen sestavni del. Obliko obrazca določi direktor carinske uprave.

(2)

Carinska uprava izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka na podlagi pisnega zahtevka vložnika in mnenja carinskega organa iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe, če so izpolnjeni predpisani pogoji.

(3)

Če je carinska uprava izdala dovoljenje za poenostavitev iz 3. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe, mora istočasno odobriti tudi način vodenja knjig, ki jih bo imetnik dovoljenja uporabljal pri izvajanju poenostavitve.

(4)

V dovoljenju mora carinska uprava določiti tudi carinski organ, ki bo pristojen za nadzor nad izvajanjem odobrene poenostavitve ter carinske organe, pri katerih lahko imetnik dovoljenja uveljavlja odobrene poenostavitve.

6. člen

(vsebina zahtevka in priloge)

(1)

Zahtevek iz drugega odstavka prejšnjega člena mora biti izpolnjen na obrazcu, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 2 te uredbe, ki je njen sestavni del in mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za odločitev, predvsem pa mora vsebovati navedbo, katero vrsto poenostavitve vložnik zahteva. Obliko obrazca določi direktor carinske uprave.

(2)

Zahtevku mora vložnik priložiti vse dokumente, ki so potrebni za odločitev o zahtevku.

(3)

Zahtevek se vloži pri carinskem organu, ki je krajevno pristojen glede na sedež oziroma stalno prebivališče vložnika zahtevka, ki ga skupaj s svojim mnenjem pošlje carinski upravi.

7. člen

(splošni kriteriji za izdajo dovoljenja)

(1)

Carinska uprava lahko izda dovoljenje iz 5. člena te uredbe, če so poleg posebnih pogojev, predpisanih s to uredbo za posamezne postopke, izpolnjeni še naslednji splošni kriteriji:

1.

vložnik zahtevka je oseba s sedežem oziroma stalnim prebivališčem na carinskem območju Republike Slovenije (v nadaljevanju: carinsko območje);

2.

vložnik zahtevka nudi vsa potrebna jamstva, da bo odobreno poenostavitev izvajal v skladu z zakonom in to uredbo;

3.

vložnik zahtevka izpolnjuje svoje obveznosti v okviru carinskih postopkov v skladu z zakonom;

4.

zoper vložnika zahtevka v času vložitve zahtevka ne teče postopek zaradi prekrška oziroma kaznivega dejanja, storjenega v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti.

(2)

Dovoljenje se lahko uporablja šele po predložitvi instrumenta zavarovanja v skladu z uredbo o instrumentih in postopku zavarovanja plačila carinskega dolga (Uradni list RS, št. 56/95).

8. člen

(sprememba dovoljenja)

(1)

Dovoljenje iz 5. člena te uredbe lahko carinska uprava spremeni po postopku, ki je predpisan za izdajo dovoljenja, na podlagi pisnega zahtevka imetnika dovoljenja, če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja v takšni spremenjeni obliki.

(2)

Vložnik zahtevka mora v zahtevku za spremembo dovoljenja navesti vse podatke, ki so potrebni za odločitev o zahtevani vsebini spremembe in priložiti vse potrebne dokumente.

9. člen

(začasna prepoved uporabe in odvzem dovoljenja)

(1)

Carinska uprava lahko zaradi kršitev pravil carinskih postopkov imetniku dovoljenja začasno prepove uporabo odobrene poenostavitve iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe in istočasno določi rok, v katerem mora imetnik dovoljenja odpraviti ugotovljene kršitve.

(2)

Carinska uprava lahko začasno prepove uporabo odobrene poenostavitve iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe tudi, če imetnik dovoljenja ni pravočasno nadomestil instrumenta zavarovanja, katerega rok veljavnosti je potekel, z novim ustreznim instrumentom zavarovanja ali če predloženi instrument zavarovanja ni več ustrezen.

(3)

Imetniku dovoljenja carinska uprava odvzame izdano dovoljenje, če imetnik ne izpolnjuje svojih obveznosti v skladu z izdanim dovoljenjem, če ne nudi več zadostnih jamstev za pravilno izvajanje odobrenih poenostavitev ali če ne odpravi ugotovljenih kršitev v predpisanem roku, zaradi katerih mu je bilo začasno prepovedano uporabljati odobrene poenostavitve.

10. člen

(pritožba)

Pritožba zoper odločbo carinske uprave, ki jo le-ta izda v skladu s prejšnjim členom ne zadrži njene izvršitve.

II. DEL

POENOSTAVITVE V POSAMEZNIH CARINSKIH POSTOPKIH

1. Poglavje

Sprostitev blaga v prost promet

1. O d d e l e k

11. člen

(deklaracija, ki ne vsebuje vseh podatkov)

(1)

Deklaracija za sprostitev v prost promet, ki jo lahko sprejme carinski organ na podlagi pisnega zahtevka deklaranta, ne glede na to, da ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

-

podatke v poljih 1 (druga poddelitev), 14, 21, 31, 33, 37, 40 in 54 enotne carinske listine,

-

opis blaga, ki omogoča carinskim organom, da lahko takoj in nedvomno ugotovijo postavko carinske nomenklature, v katero se uvršča blago,

-

carinsko vrednost blaga, če gre za blago, ki je zavezano plačilu ad valorem uvoznih dajatev; če deklarant ne more zagotoviti točnega podatka o carinski vrednosti, lahko carinski organ sprejme tak podatek kot začasnega;

-

vse druge podatke, ki jih carinski organ potrebuje za to, da se zagotovi istovetnost blaga, uporaba predpisov o sprostitvi blaga v prost promet ter ugotovi vrednost instrumenta zavarovanja, zato, da bi bilo blago lahko prepuščeno deklarantu.

12. člen

(deklaracija, ki ji niso priloženi vsi dokumenti)

(1)

Deklaraciji za sprostitev v prost promet, ki jo lahko carinski organ sprejme na podlagi zahtevka deklaranta, ne da bi ji bili priloženi vsi dokumenti, morajo biti priloženi vsaj dokumenti, od katerih je odvisna sprostitev blaga v prost promet.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek, lahko carinski organ sprejme tudi carinsko deklaracijo, kateri niso priloženi vsi dokumenti, ki bi morali biti predloženi zato, da bi bilo blago lahko sproščeno v prost promet, če je carinski organ pred tem ugotovil, da:

-

manjkajoči dokumenti obstajajo in so veljavni,

-

ti dokumenti niso mogli biti priloženi deklaraciji zaradi razlogov, na katere carinski deklarant ni mogel vplivati in da

-

bi zamuda pri sprejemu takšne carinske deklaracije preprečila sprostitev blaga v prost promet ali bi zaradi zamude bilo treba obračunati višje uvozne dajatve.

(3)

Manjkajoči dokumenti morajo biti navedeni na deklaraciji.

13. člen

(uporaba preferencialnih carinskih stopenj)

(1)

Kjer se za blago, sproščeno v prost promet na podlagi nepopolne deklaracije, uporabi znižana carinska stopnja ali stopnja “prosto” le v okviru določenih carinskih kontingentov ali kvot, se lahko znižana carinska stopnja ali stopnja prosto uporabi samo, če so dokumenti, ki so potrebni za odobritev znižane carinske stopnje ali stopnje prosto, dejansko predloženi prej, preden je carinski kontingent ali kvota izčrpana.

(2)

Če so dokumenti, od katerih je odvisna uporaba znižane carinske stopnje ali carinske stopnje “prosto” predloženi pristojnemu carinskemu organu po preteku roka veljavnosti te preferencialne carinske stopnje, se lahko znižanje uveljavi le, če je bila deklaracija za sprostitev zadevnega blaga sprejeta pred potekom veljavnosti preferencialnih carinskih stopenj.

14. člen

(prepustitev blaga deklarantu)

(1)

Carinski organ lahko po sprejemu nepopolne carinske deklaracije odloži prepustitev blaga deklarantu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Carinski organ ne more odložiti prepustitve blaga samo zaradi tega, ker je sprejel nepopolno deklaracijo.

(2)

Če naknadna predložitev podatkov ali dokumentov, ki niso bili priloženi v času, ko je bila sprejeta nepopolna deklaracija, ne more vplivati na višino uvoznih dajatev za deklarirano blago, carinski organ takoj obračuna uvozne dajatve po običajnem postopku.

(3)

Če je carinski deklarant v skladu s tretjo alineo 11. člena te uredbe navedel le začasne podatke o carinski vrednosti deklariranega blaga, lahko carinski organ:

-

takoj obračuna znesek uvoznih dajatev na podlagi te navedbe in

-

če je to glede na okoliščine primera potrebno zahteva, da deklarant predloži instrument zavarovanja v višini razlike med zneskom, obračunanim na podlagi začasnih podatkov in najvišjim možnim zneskom uvoznih dajatev, ki bi jih bilo treba obračunati za to blago.

(4)

V primerih, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, ko naknadna predložitev podatkov ali dokumentov lahko vpliva na znesek uvoznih dajatev, ki jih je treba plačati za deklarirano blago, je treba postopati v skladu z naslednjimi pravili:

(a) v primeru, da lahko carinski organ zaradi naknadne predložitve manjkajočega podatka ali dokumenta odobri uporabo znižane carinske stopnje, potem carinski organ:

-

takoj obračuna zapadle uvozne dajatve po znižani stopnji in

-

zahteva, da deklarant predloži instrument zavarovanja v višini razlike med zneskom, obračunanim na podlagi prejšnje alinee in zneskom uvoznih dajatev, ki bi jih bilo treba obračunati za to blago, če bi se uporabile običajne stopnje;

(b) v primeru, da lahko zaradi naknadne predložitve manjkajočih podatkov ali dokumentov carinski organ odobri popolno oprostitev plačila carine, carinski organ zahteva predložitev instrumenta zavarovanja v višini zneska, ki bi moral biti obračunan, če bi se uvozne dajatve obračunale po običajni stopnji.

(5)

Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena lahko carinski deklarant izbere, da, namesto, da predloži ustrezen instrument zavarovanja, plača:

-

če se uporablja druga alinea tretjega odstavka ali druga alinea točke (a) četrtega odstavka tega člena – znesek uvoznih dajatev, ki bi se obračunale na podlagi običajne carinske stopnje ali

-

če se uporablja točka (b) četrtega odstavka, znesek uvoznih dajatev, obračunanih po običajni stopnji.

15. člen

(dopolnitev ali nadomestitev nepopolne deklaracije)

(1)

Carinski deklarant lahko nepopolno deklaracijo, ki jo je carinski organ sprejel, dopolni ali, s soglasjem carinskega organa nadomesti s popolno carinsko deklaracijo, ki ustreza pogojem iz 48. člena carinskega zakona.

(2)

V primerih iz prejšnjega odstavka, se kot veljavni datum za določitev katerihkoli dajatev in uporabo drugih ukrepov trgovinske politike, ki se morajo uporabiti za sprostitev blaga v prost promet, šteje datum sprejema nepopolne deklaracije.

16. člen

(predložitev manjkajočih podatkov in dokumentov)

(1)

Ko carinski organ sprejme nepopolno deklaracijo določi tudi rok, v katerem mora deklarant predložiti manjkajoče podatke ali predložiti manjkajoče dokumente. To obdobje ne more biti daljše od enega meseca od dneva sprejema nepopolne deklaracije.

(2)

V utemeljenih primerih lahko carinski organ rok iz prejšnjega odstavka podaljša do treh mesecev.

17. člen

(postopek po preteku roka iz 16. člena te uredbe)

Če do poteka roka iz 16. člena te uredbe deklarant ni predložil podatkov, ki so potrebni za dokončno določitev carinske vrednosti blaga oziroma ni predložil manjkajočih podatkov ali dokumentov, carinski organ obračuna dajatve, v višini, za katero je deklarant predložil instrument zavarovanja v skladu z drugo alineo tretjega odstavka ali drugo alineo točke (a) ali točke (b) četrtega odstavka 14. člena te uredbe.

2. O d d e l e k

Poenostavljen postopek deklariranja

18. člen

(oblika poenostavljenega postopka deklariranja)

(1)

Poenostavljen postopek deklariranja lahko carinska uprava dovoli s tem, da dovoli vlaganje carinske deklaracije za sprostitev v prost promet v obliki:

-

nepopolne carinske deklaracije, izpolnjene na obrazcu “enotna carinska listina” ali

-

komercialnega ali drugega uradnega dokumenta, ki ga spremlja pisni zahtevek deklaranta za sprostitev blaga v prost promet, vendar pa mora biti blago predloženo carinskemu organu.

(2)

Pisni zahtevek iz druge alinee prejšnjega odstavka lahko nadomesti splošna zahteva, ki velja za vse, v določenem obdobju začete, postopke za sproščanje blaga v prost promet. V tem primeru mora biti v dokumentu iz druge alinee prvega odstavka tega člena jasno označeno dovoljenje, s katerim je bila sprejeta splošna zahteva v skladu s tem odstavkom.

(3)

Deklaraciji iz prvega odstavka tega člena morajo biti priloženi vsi dokumenti, od katerih je odvisna sprostitev v prost promet; primerno se uporablja drugi odstavek 12. člena te uredbe.

(4)

Na carinski deklaraciji oziroma komercialnem ali drugem uradnem dokumentu, ki se uporablja v skladu s tem členom, mora biti navedena oznaka izdanega dovoljenja.

19. člen

(posebni pogoji za odobritev poenostavljenega postopka deklariranja)

(1)

Dovoljenje za poenostavljeni postopek deklariranja iz prejšnjega člena lahko carinska uprava izda le, če je zagotovljena učinkovita kontrola spoštovanja omejitev in prepovedi ter kontrola drugih predpisov, ki se nanašajo na sprostitev blaga v prost promet.

(2)

Dovoljenja iz prejšnjega odstavka carinska uprava ne more izdati, če vložnik zahtevka deklarira blago za sprostitev v prost promet le priložnostno ali če postopa v imenu druge osebe, za katero deklarira blago za sprostitev v prost promet le priložnostno.

20. člen

(dopolnilna carinska deklaracija)

(1)

Carinski deklarant mora v rokih in obliki, določeni v dovoljenju za poenostavljeni postopek deklariranja, predložiti carinskemu organu dopolnilno carinsko deklaracijo.

(2)

Carinska uprava lahko v dovoljenju določi, da predložitev dopolnilne deklaracije ni potrebna, če poenostavljena deklaracija iz 18. člena te uredbe že vsebuje vse informacije, potrebne za sprostitev v prost promet in če je na podlagi takšne deklaracije v prost promet sproščeno blago, katerega tolarska protivrednost ne presega 800 ECU.

3. O d d e l e k

Deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov

21. člen

(primeri in pogoji za izdajo dovoljenja)

(1)

Dovoljenje za deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov lahko carinska uprava izda osebi, ki zahteva, da se postopek sprostitve blaga v prost promet izvrši v njenih prostorih ali na drugih mestih, ki jih je odobril carinski organ, če gre za naslednje primere:

(a) če gre za blago, ki je bilo pred sprostitvijo v prost promet predmet tranzitnega carinskega postopka, v okviru katerega je bilo vložniku zahtevka izdano dovoljenje za uporabo poenostavitev formalnosti pri namembnem carinskem organu v tranzitnem postopku v skladu s 121. členom carinskega zakona;

(b) če gre, poleg primerov iz 37. člena te uredbe, za blago, ki je bilo pred sprostitvijo v prost promet predmet carinskih postopkov z ekonomskim učinkom.

(2)

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko carinska uprava izda le, če so poleg splošnih kriterijev izpolnjeni še naslednji pogoji:

1.

knjigovodstvo vložnika zahtevka omogoča carinskemu organu izvajanje učinkovite kontrole, zlasti naknadne kontrole,

2.

zagotovljena je učinkovita kontrola uvoznih ali izvoznih prepovedi ali omejitev ter drugih ukrepov trgovinske politike, ki se nanašajo na sprostitev blaga v prost promet.

(3)

Carinska uprava ne more izdati dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če vložnik zahtevka deklarira blago za sprostitev v prost promet le priložnostno.

22. člen

(posebne obveznosti imetnika dovoljenja)

(1)

Imetnik dovoljenja mora, zato da bi carinski organ lahko izvedel predpisano kontrolo, po prispetju blaga na kraj, naveden v dovoljenju:

(a) nemudoma sporočiti carinskemu organu prihod blaga, v obliki in na način, ki je določen v dovoljenju, da se omogoči prepustitev blaga;

(b) nemudoma vpisati blago v knjige. Takšen vpis lahko nadomesti druga formalnost, ki zagotavlja enako jamstvo, in jo odobri carinski organ; vpis mora vsebovati datum, kdaj je bil opravljen in podatke, ki so potrebni za identifikacijo blaga;

(c) dati carinskemu organu na razpolago vse dokumente katerih predložitev je potrebna za sprostitev blaga v prost promet.

(2)

Če je zagotovljena ustrezna kontrola izvajanja poenostavitve, lahko carinska uprava:

(a) dovoli, da imetnik dovoljenja sporoči carinskemu organu prihod blaga iz točke (a) prejšnjega odstavka tik pred njegovim prispetjem;