TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se:

- prvi odstavek II. točke izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da mora tožeča stranka toženi stranki plačati znesek v višini 1.164,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 6. 2017 dalje do plačila,

- IV. točka izreka pa se spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati stroške pritožbenega postopka v višini 226,79 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Določb 168. člena ZUJF in 5. člena Aneksa k kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ni mogoče tolmačiti tako, da delodajalec delavcu prvenstveno povrne stroške javnega prevoza iz kraja njegovega bivanja, če tak javni prevoz obstaja. Za ugotovitev o tem, ali obstaja javni prevoz, je odločilno, ali ga zaposleni lahko uporabi na razdalji 2 km od naslova njegovega bivališča oziroma kraja, od koder se vsakodnevno vozi na delo, pri tem pa ni odločilno, ali je tak javni prevoz na voljo prav v formalnem kraju njegovega bivanja ali v sosednjem kraju. Glede na velike razlike med velikostjo naselij v Sloveniji, bi taka razlaga lahko pripeljala do neupravičenega razlikovanja med delavci glede na to, v kakšnem kraju živijo, oziroma glede na to, kako blizu "meje" kraja je naslov njihovega bivališča. V predmetni zadevi ima toženka na razdalji 2 km možnost uporabe dveh vrst javnega prevoza in tožena stranka ji je glede na namen predpisov o povračilu stroškov za prihod na delo in z dela pravilno povrnila stroške cenejšega, kar pa seveda ne vpliva na dejstvo, da toženka lahko za prihod na delo in z dela uporabi tudi kakršen koli drug način prevoza.