TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva Vrhovnega državnega tožilstva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Določba 3. odstavka 307. člena ZKP ne zahteva, da bi ob ostalih izpolnjenih pogojih obdolženec moral biti zaslišan na kakšnem prejšnjem naroku za glavno obravnavo, da bi se lahko opravila glavna obravnava v njegovi nenavzočnosti, ampak je ta zakonski pogoj izpolnjen tudi, če je bil obdolženec zaslišan v preiskavi.

Ker je iz izreka in obrazložitev izpodbijanih sodb razvidno, da so bili obdolženci oproščeni obtožbe po 3. točki 358. člena ZKP, ker ni bilo dokazano, da bi zaseženi denar izviral iz davčne zatajitve in organizirane goljufije pri piramidnih igrah ter da bi obdolženci prikrivali izvor tega denarja, kršitev določbe 252. člena KZ na način iz 1. točke 372. člena ZKP ni podana. Bila bi le v primeru, če bi sodišče izreklo oprostilno sodbo na podlagi 1. točke 358. člena ZKP in jo tudi utemeljilo z razlogi, zaradi katerih je štelo, da dejanje, za katero so bili obdolženci obtoženi, ni kaznivo dejanje.