TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

V obravnavani zadevi je tožnik prošnjo za nujno BPP vložil zaradi vložitve ugovora zoper plačilni nalog, hkrati pa je ugovor tudi vložil. Glede na to ter ob upoštevanju okoliščine, da postulacijsko sposobnost za vložitev navedenega pravnega sredstva tožnik izkazuje (ni predpisano obvezno pravno zastopanje), po presoji sodišča tožnik zmotno meni, da bi mu nujna BPP morala biti priznana ter da bi organ za BPP o njegovi vlogi ne mogel odločiti kot o prošnji za dodelitev redne BPP za zadevo, na katero se prošnja nanaša.

Tožnik je prošnji priložil odločbo centra za socialno delo (po kateri je bil upravičen do enkratne izredne denarne socialne pomoči v enkratnem znesku v višini 229,52 EUR). Vendar na podlagi te odločbe tožnik ne šteje za prosilca, ki (redno) prejema denarno socialno pomoč, zato mu organ za BPP ni mogel dodeliti izredne BPP.

Pravilen je zaključek organa za BPP, da je tožnik z lastnim dohodkom, tj. povprečnim mesečnim dohodkom iz naslova pokojnine, ki je v obdobju od avgusta do oktobra 2010 znašal mesečno 818,92 EUR – pokojnina v skladu s 27. členom ZSV tudi prejemek, ki šteje kot lastni dohodek, s čimer je presegel mejni znesek iz drugega odstavka 13. člena ZBPP do višine katerega se šteje, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, in je ta zato upravičen do BPP.