TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Določba 92. člena OZ, ki sodišču nalaga, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti, ne predstavlja izjeme od razpravnega načela v pravdnem postopku (7. in 212. člen ZPP). Sodišče namreč pazi na ničnost po uradni dolžnosti le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudijo stranke. Na tožniku je bilo torej breme, da pravočasno, tj. do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma ob pogojih iz tretjega odstavka 286. člena ZPP do konca obravnave, ponudi procesno gradivo (poda trditve in predlaga dokaze), na podlagi katerega bi lahko sodišče prve stopnje odločalo o ničnosti pogodbe o sodelovanju. Navedbe, ki jih je tožnik podal šele v pritožbi, so nedopustne in zato neupoštevne pritožbene novote.

Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da bi bilo izvrševanje upravičenj na način, da bi tožnik tožencu očital kršitev pogodbe, vendar od pogodbe ne bi odstopil, pač pa bi pogodbo sam kršil s prekinitvijo plačil, v posledici česar bi od pogodbe odstopil toženec, nato pa bi se (tožnik) v postopku skliceval na pogodbeno ureditev, ki tožencu v primeru odstopa od pogodbe ne omogoča vračila posojila iz prejemkov od prodaje igralcev, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.