na dokumentu
Portal TFL
Sodba I Ips 73/2002 - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - nujna preiskovalna dejanja - zaslišanje prič - navzočnost obdolže...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE
15.5.2003
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba I Ips 73/2002
INTERNA OZNAKA
VS21817
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - nujna preiskovalna dejanja - zaslišanje prič - navzočnost obdolženca pri nujnem preiskovalnem dejanju - glavna obravnava - soglasje strank za branje zapisnikov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO
IZREK
Zahteva zagovornika obs. M.S. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
Obsojenec je dolžan plačati 100.000,00 SIT povprečnine.
Obsojenec je dolžan plačati 100.000,00 SIT povprečnine.
JEDRO
S tem ko je pritožbeno sodišče v zvezi z odločilnimi dejstvi sprejelo razloge prvostopne sodbe in jih ocenilo kot pravilne, se je opredelilo do pritožbenih navedb in zadostilo zahtevam določbe 1. odstavka 395. člena ZKP. Zato uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Obsojencu pri izvedbi nujnega preiskovalnega dejanja - zaslišanju prič - ni bila omogočena prisotnost. Zato je bila kršena določba 5. odstavka 178. člena ZKP, kar pa ni vplivalo na zakonitost izrečene pravnomočne sodbe. Glede na soglasje obsojenca, da se izpovedbi prebereta na glavni obravnavi (2. odstavek 340. člena ZKP), je sodišče lahko oprlo sodbo tudi na ta dokaz.
Navedb, s katerimi zahteva za varstvo zakonitosti ne soglaša z okoliščinami, pomembnimi za odmero kazni, in njihovo presojo, ni mogoče opredeliti kot kršitev kazenskega zakona, temveč kot s tem izrednim pravnim sredstvom nedovoljeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Obsojencu pri izvedbi nujnega preiskovalnega dejanja - zaslišanju prič - ni bila omogočena prisotnost. Zato je bila kršena določba 5. odstavka 178. člena ZKP, kar pa ni vplivalo na zakonitost izrečene pravnomočne sodbe. Glede na soglasje obsojenca, da se izpovedbi prebereta na glavni obravnavi (2. odstavek 340. člena ZKP), je sodišče lahko oprlo sodbo tudi na ta dokaz.
Navedb, s katerimi zahteva za varstvo zakonitosti ne soglaša z okoliščinami, pomembnimi za odmero kazni, in njihovo presojo, ni mogoče opredeliti kot kršitev kazenskega zakona, temveč kot s tem izrednim pravnim sredstvom nedovoljeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.