TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, s

katerim je zemljiškoknjižni sodnik zavrnil ugovor in zemljiškoknjižni

predlog, ki se nanaša na podrejeni zahtevek, to je predlog za

predznambo pridobitve predlaganih pravic, in se zadeva v tem obsegu

vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. Obenem se dovoli

izbris vpisa zaznambe zavrnitve vpisa ter ponoven vpis plombe.

V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi

sklep zemljiškoknjižnega sodnika o zavrnitvi ugovora in

zemljiškoknjižnega predloga, kolikor se nanaša na vknjižbo pridobitve

pravic.

 

Pravnomočna sodba, s katero je sodišče osebi, proti kateri se sedaj

predlaga vpis (nasprotnemu udeležencu) naložilo, da izstavi določeno

zemljiškoknjižno dovolilo, pomeni, da je nasprotni udeleženec

izpolnil dolžnost podati zemljiškoknjižno izjavo, z vsebino, kot jo

vsebuje izrek te sodbe (238. člen ZIZ). Sodba torej za potrebe

zemljiškoknjižnega postopka predstavlja zemljiškoknjižno dovolilo

(23. člen SPZ). Ker pa gre za kmetijsko zemljišče, zgolj takšna

izjava za vknjižbo lastninske pravice ne zadostuje, saj ZKZ določa,

da mora oseba, ki z lastnikom nepremičnine sklene pravni posel

pridobiti odobritev pravnega posla od upravne enote oziroma potrdilo,

da odobritev pravnega posla ni potrebna (22. člen ZKZ). Odobritev

oziroma potrdilo pridobi kupec po sklenitvi pravnega posla, zato ni

pravilna trditev pritožbe, da je izpolnjevanje pogojev za odobritev

presojalo že sodišče v pravdnem postopku, iz katerega izvira

izvršilni naslov oziroma zemljiškoknjižna listina. Po določilu 3.

odstavka 140. člena ZZK-1 se v primeru, če se z zemljiškoknjižnim

predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, šteje,

da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve

oziroma izbrisa te pravice pod pogojem, da niso dovoljeni pogoji za

dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s

predlogom izrecno izključil. Izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega

sodnika zavrača zemljiškoknjižni predlog predlagatelja v celoti,

torej tudi v podrejenem delu, saj zavrača vpis pravic - vknjižba in

predznamba pa sta vrsta (glavnih) vpisov v zemljiško knjigo (1.

odstavek 27. člena ZZK-1). Ker torej zemljiškoknjižni sodnik potem,

ko je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe, ni

presojal pogojev za predznambo - listine, ki jih je predložil

predlagatelj, pa so po presoji pritožbenega sodišča takšne, da to

presojo posebej narekujejo - je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani

sklep razveljaviti v tistem delu, s katerim je zemljiškoknjižni

sodnik ugodil ugovoru in zavrnil zemljiškoknjižni predlog tudi glede

podrejenega zahtevka za predznambo pridobitve predlaganih pravic.